Koželj Popoviču in Kolencu: Zavihajte rokave

Izola, Koper – V skoraj letu dni po odprtju predora Markovec koprska in izolska občina nista začeli uresničevati še prav nobenega od svojih velikopoteznih načrtov za ureditev območja ob obalni cesti. »Prometnico bi zožil, upočasnil promet, omogočil parkiranje, namesto ograje posadil oleandre in postopoma urejal plažo ob morju,« kratkoročno rešitev predlaga urbanist Janez Koželj. Toda župana Kolenc in Popovič nad njegovim predlogom vihata nos.

Cesto med Koprom in Izolo so prebivalci treh obalnih občin s podporo državnih urbanistov že pred več kot 20 leti hoteli umakniti stran od morja, da bi tam pridobili prostor in obalo namenili rekreaciji in razvoju turizma. Po dolgih letih priprav in gradnje predora Markovec pa so odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo in Darsu pozabili na temeljni namen projekta, opozarjajo na Obali, kjer so prepričani, da je bila z vztrajanjem, da vinjetni režim velja tudi v predoru, zapravljena priložnost, ki bi jo prinesel umik prometa z obale. V Izoli in Kopru so tam načrtovali najdaljšo slovensko plažo, župana Kopra in Izole Boris Popovič in Igor Kolenc pa zdaj cesto puščata odprto.

Za začetek dovolj že 250.000 evrov

»Če bi radi nekaj storili z obalnim pasom, potem zavihajte rokave in to storite. Polemike z državo in govorjenje ne bo naredilo ničesar,« Obalnima županoma svetuje urbanist in ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki se je sam poglobil v problem, prepešačil obmorsko pot, izmeril širino ceste, jo prevozil s hitrostjo 30 kilometrov na uro in ugotovil naslednje: cesta je dovolj široka, da bi jo lahko zožili na 5,5 metra in ob prilagojeni hitrosti do 40 kilometrov na uro ohranili dvosmerni promet. Za pot med Izolo in Koprom bi tako porabili največ štiri minute več. Z zožanjem bi na morski strani pridobili štiri kilometre dolg in 2,5 metra širok pas, kjer bi lahko parkiralo najmanj 500 avtomobilov. Zaradi počasnejšega prometa bi nepotrebno odbojno ograjo nadomestili oleandri, pešpot pa bi bila namenjena samo pešcem in kolesarjem, in ne več skuterjem in motorjem. Skalomet ob morju bi Koželj postopoma urejal z betonskimi platoji, z lesenimi podesti, mostovži in uredil od 70 do 75 malih kopalnih kotičkov z dostopi v vodo: »Za začetek ne bi potrebovali več kot 250.000 evrov. Kasneje bi plažo lahko dograjevali, morda postavili plavajoče pomole.« Koželj se pri tem sklicuje na izkušnje s postopnim urejanjem v Ljubljani in pravi, da je zamisli pripravljen brezplačno podrobneje predstaviti izolskim in koprskim strokovnim službam. Ob tem Koželj pravi, da nobene ceste skozi naselje ne bi smeli cestniniti, ne glede na njeno kategorijo, kot je to, denimo, urejeno v italiji.

Zadržani odzivi

Čeprav so predstavniki Liste Izolani Koželjev predlog v občinskem svetu podali kot pobudo, prvi odzivi županov niso najspodbudnejši. Koprski župan Boris Popovič je na prošnjo Dela za komentar odgovoril lakonično: »Gospod profesor Janez Koželj se trudi.« Izolski župan Igor Kolenc pa se je strinjal, da bi upočasnili promet med Izolo in Koprom: »Toda nikakor ne podpiram parkiranja ob obali. To je želja nekoga, da bi se pripeljal z avtom do morja in se nedaleč stran od avta lahko kopal. Mi pa si zelo prizadevamo, da bi spravili pločevino stran od tega pasu in ohranili čim bolj neokrnjeno naravo. Če bi enkrat dovolili parkiranje ob morju, kasneje ne bi več zlepa prepričali ljudi, da morajo parkirati drugje. Zato še zmeraj vztrajamo, da ta cesta ni namenjena parkiranju, da hočemo rekreacijske površine in zato od ministrstva zahtevamo, naj ukine vinjete v predoru, saj je ta le del nadomestne ceste med Izolo in Koprom.« Izolski župan pravi, da se po obalni cesti že zdaj vozi veliko voznikov z vinjetami, ki imajo raje vožnjo ob morju.

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam včeraj odgovorili, da obalno cesto upravljata občini Koper in Izola in da na njej samostojno določata prometno ureditev. Na pobudo obeh županov je ministrstvo lani pripravilo predlog sprememb zakonodaje, ki bi omogočila poizkusno uvedbo lokalne vinjete, na podlagi tega poizkusa pa bi potem pripravili spremembo na vseh drugih podobnih odsekih cest. Toda predlog ni dobil podpore v državnem zboru. Na ministrstvu pravijo, da bo v drugi polovici leta Dars v posebni študiji analizirali vplive uvedbe lokalnih vinjet na vzdržnost cestninskega sistema.