Krašovcu dejali, da potrebujejo grešnega kozla
Na sodišču so svojo plat zgodbe o spornih nakupih delnic Mladinske knjige predstavili obtoženi.
Odpri galerijo
Mirko Krašovec FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Tožilec Boštjan Valenčič s specializiranega državnega tožilstva je danes le lahko prebral obtožnico dolgoletnemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, nekdanjemu prvemu možu Etola Ivanu Fermetu, upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in nekdanjemu predsedniku uprave družbe za upravljanje NFD Stanetu Valantu, ki jim sodijo zaradi sporne preprodaje delnic Mladinske knjige.
Potem ko so prejšnji narok za glavno obravnavo zaradi odsotnosti obtoženega Fermeta preložili, so danes na zatožno klop le sedli vsi štirje obtoženi zlorabe položaja pri prodaji delnic založbe Mladinska knjiga pred 14 leti.
Četverica se zagovarja zaradi posla, ki ga je nekdanja mariborska škofija, zdaj nadškofija, izpeljala konec decembra 2003. Od Krekove družbe pod svojim upravljanjem je kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev in jih istega dne prodala Etolu po ceni 7900 tolarjev. Podoben posel je sklenila dober mesec pozneje, februarja 2004, le da je bil končni kupec NFD. Škofija je od Krekove družbe po enaki ceni kupila 51.283 delnic založbe in jih istega dne po prav toliko višji ceni prodala družbi NFD pod vodstvom Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.
Mariborska nadškofija je tako rekoč čez noč s posloma zaslužila 1,27 milijona evrov. Tožilstvo namerava dokazati, da sta Kramberger in Krašovec z vednostjo uprav podjetij, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj.
Še pred zagovori je na vprašanje sodnice Vladislave Lunder obtoženim, ali so razumeli obtožnico, Ferme odgovoril, da je ni. Tožilec je moral še enkrat pojasniti očitke, a je Ferme vztrajal, da obtožbe ne razume. Da je obtožnica nerazumljiva, so poudarili tudi zagovorniki, ko je bil govor o ugovorih pravne narave. Krašovec je pri tem opozoril, da sam kot škofijski ekonom, kar zadeva sporno prodajo delnic, sploh ni imel pristojnosti, zato kaznivega dejanja, ki mu ga očita tožilstvo, ni mogel storiti. Kot je še dejal, ne tožilstvo ne sodišče, ki je zavrnilo dosedanje ugovore, nista upoštevala zakonika cerkvenega prava, ki govori o pristojnostih pri ekonomskih in gospodarskih zadevah. Po njegovih besedah je bil v mariborski nadškofiji od leta 2000 do 2006 za to pristojen generalni vikar Anton Stres, ne pa on. Tudi Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas je ponovil, da je obtožnica nerazumljiva, prav tako je bilo mogoče slišati, da tožilstvo krši konvencijo o človekovih pravicah in da gre za zlorabo prava in neupravičeno kriminaliziranje Katoliške cerkve oziroma mariborske nadškofije.
Fermetov zagovornik Marjan Feguš je med drugim dejal, da so bili vsi posli v zvezi s prodajo delnic Mladinske knjige zakoniti. Obtožnica je po njegovem konstrukt več dejavnikov, kot so »nepoznavanje prava, neumnost in šikaniranje«. Odvetnik Jože Hribernik, Krambergerjev zagovornik, prav tako meni, da je obtožnica pomanjkljiva, saj očitki zoper njegovo stranko niso konkretizirani.
Krašovec je danes dejal, da noče odgovarjati na vprašanja, in je vztrajal pri tem, kar je povedal v preiskavi, svoj zagovor pa je še nekoliko dopolnil. Ponovil je, da pri poslih ni sodeloval, niti ni bil navzoč, ko so o tem potekali pogovori. Vse o tem sta po njegovih besedah vedela nadškof Franc Kramberger in takratni mariborski pomožni škof Anton Stres. Med drugim je še povedal, da naj bi mu Stres celo rekel, da Cerkev potrebuje grešnega kozla, da bi prikrila prave krivce. »In to boš ti, Mirko,« mu je menda dejal Stres.
Tudi sicer je Krašovec vso odgovornost pripisal Stresu, ki je med letoma 2000 in 2006 s pomočjo svoje desne roke Grete Sevčnikar, ki je skrbela za računovodstvo, vodil vse ekonomske posle mariborske nadškofije. Valanta in Fermeta menda sploh ni poznal. Po njegovem bi tudi nadškof Kramberger lahko nosil le objektivno odgovornost, saj je za sporne posle pooblastil Stresa, ki mu je povsem zaupal. A Krašovec je med drugim še dejal, da po njegovem niti Stres ni vedel, da so pogodbe, povezane z Mladinsko knjigo, nezakonite.
Medtem ko se Ferme ni hotel zagovarjati, pa je Valant dejal, da se je o nakupu Mladinske knjige pogovarjal izključno s Simonom Zdolškom, takratnim predsednikom uprave holdinga Zvon Ena, ki je v tem postopku tudi predlagan za pričo. Med drugim je povedal, da je bil posel za NFD dober, saj je bil sklenjen v obdobju ugodne gospodarske rasti in pozitivnih pričakovanj na kapitalskih trgih.
Tudi Franc Kramberger je danes vztrajal pri že povedanem v preiskavi, ko je očitke odločno zavrnil. Niti on, je dejal, ni poznal Valanta in Fermeta. Krašovcu pa je po lastnih besedah povsem zaupal. Zatrdil je še, da poslovnih odločitev ni nikoli sprejemal sam, saj za to ni bil usposobljen – njegovo glavno področje je bilo pastorala –, pred podpisom pogodb pa so mu sodelavci zagotovili, da je vse zakonito. Sam podrobnosti ni poznal, tako ni niti vedel za ceno delnic. Poleg spornih pogodb je podpisoval še različne druge dokumente, vendar vsebine ponavadi ni poznal, saj so jih pripravili »usposobljeni sodelavci«.
Krambergerjeva obramba je sodišče prosila, da obtoženemu zaradi starosti in zdravstvenega stanja ne bi bilo treba več hoditi na sodišče. Niti tožilstvo ni oporekalo sojenju v nenavzočnosti, o predlogu pa bo senat še odločil. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden z zaslišanjem prič, na sodišče naj bi prišel tudi Anton Stres.
Potem ko so prejšnji narok za glavno obravnavo zaradi odsotnosti obtoženega Fermeta preložili, so danes na zatožno klop le sedli vsi štirje obtoženi zlorabe položaja pri prodaji delnic založbe Mladinska knjiga pred 14 leti.
Četverica se zagovarja zaradi posla, ki ga je nekdanja mariborska škofija, zdaj nadškofija, izpeljala konec decembra 2003. Od Krekove družbe pod svojim upravljanjem je kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev in jih istega dne prodala Etolu po ceni 7900 tolarjev. Podoben posel je sklenila dober mesec pozneje, februarja 2004, le da je bil končni kupec NFD. Škofija je od Krekove družbe po enaki ceni kupila 51.283 delnic založbe in jih istega dne po prav toliko višji ceni prodala družbi NFD pod vodstvom Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.
Mariborska nadškofija je tako rekoč čez noč s posloma zaslužila 1,27 milijona evrov. Tožilstvo namerava dokazati, da sta Kramberger in Krašovec z vednostjo uprav podjetij, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj.
Nerazumljiva obtožnica
Še pred zagovori je na vprašanje sodnice Vladislave Lunder obtoženim, ali so razumeli obtožnico, Ferme odgovoril, da je ni. Tožilec je moral še enkrat pojasniti očitke, a je Ferme vztrajal, da obtožbe ne razume. Da je obtožnica nerazumljiva, so poudarili tudi zagovorniki, ko je bil govor o ugovorih pravne narave. Krašovec je pri tem opozoril, da sam kot škofijski ekonom, kar zadeva sporno prodajo delnic, sploh ni imel pristojnosti, zato kaznivega dejanja, ki mu ga očita tožilstvo, ni mogel storiti. Kot je še dejal, ne tožilstvo ne sodišče, ki je zavrnilo dosedanje ugovore, nista upoštevala zakonika cerkvenega prava, ki govori o pristojnostih pri ekonomskih in gospodarskih zadevah. Po njegovih besedah je bil v mariborski nadškofiji od leta 2000 do 2006 za to pristojen generalni vikar Anton Stres, ne pa on. Tudi Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas je ponovil, da je obtožnica nerazumljiva, prav tako je bilo mogoče slišati, da tožilstvo krši konvencijo o človekovih pravicah in da gre za zlorabo prava in neupravičeno kriminaliziranje Katoliške cerkve oziroma mariborske nadškofije.
Fermetov zagovornik Marjan Feguš je med drugim dejal, da so bili vsi posli v zvezi s prodajo delnic Mladinske knjige zakoniti. Obtožnica je po njegovem konstrukt več dejavnikov, kot so »nepoznavanje prava, neumnost in šikaniranje«. Odvetnik Jože Hribernik, Krambergerjev zagovornik, prav tako meni, da je obtožnica pomanjkljiva, saj očitki zoper njegovo stranko niso konkretizirani.
Posle je vodil Anton Stres
Krašovec je danes dejal, da noče odgovarjati na vprašanja, in je vztrajal pri tem, kar je povedal v preiskavi, svoj zagovor pa je še nekoliko dopolnil. Ponovil je, da pri poslih ni sodeloval, niti ni bil navzoč, ko so o tem potekali pogovori. Vse o tem sta po njegovih besedah vedela nadškof Franc Kramberger in takratni mariborski pomožni škof Anton Stres. Med drugim je še povedal, da naj bi mu Stres celo rekel, da Cerkev potrebuje grešnega kozla, da bi prikrila prave krivce. »In to boš ti, Mirko,« mu je menda dejal Stres.
Tudi sicer je Krašovec vso odgovornost pripisal Stresu, ki je med letoma 2000 in 2006 s pomočjo svoje desne roke Grete Sevčnikar, ki je skrbela za računovodstvo, vodil vse ekonomske posle mariborske nadškofije. Valanta in Fermeta menda sploh ni poznal. Po njegovem bi tudi nadškof Kramberger lahko nosil le objektivno odgovornost, saj je za sporne posle pooblastil Stresa, ki mu je povsem zaupal. A Krašovec je med drugim še dejal, da po njegovem niti Stres ni vedel, da so pogodbe, povezane z Mladinsko knjigo, nezakonite.
Medtem ko se Ferme ni hotel zagovarjati, pa je Valant dejal, da se je o nakupu Mladinske knjige pogovarjal izključno s Simonom Zdolškom, takratnim predsednikom uprave holdinga Zvon Ena, ki je v tem postopku tudi predlagan za pričo. Med drugim je povedal, da je bil posel za NFD dober, saj je bil sklenjen v obdobju ugodne gospodarske rasti in pozitivnih pričakovanj na kapitalskih trgih.
Tudi Franc Kramberger je danes vztrajal pri že povedanem v preiskavi, ko je očitke odločno zavrnil. Niti on, je dejal, ni poznal Valanta in Fermeta. Krašovcu pa je po lastnih besedah povsem zaupal. Zatrdil je še, da poslovnih odločitev ni nikoli sprejemal sam, saj za to ni bil usposobljen – njegovo glavno področje je bilo pastorala –, pred podpisom pogodb pa so mu sodelavci zagotovili, da je vse zakonito. Sam podrobnosti ni poznal, tako ni niti vedel za ceno delnic. Poleg spornih pogodb je podpisoval še različne druge dokumente, vendar vsebine ponavadi ni poznal, saj so jih pripravili »usposobljeni sodelavci«.
Krambergerjeva obramba je sodišče prosila, da obtoženemu zaradi starosti in zdravstvenega stanja ne bi bilo treba več hoditi na sodišče. Niti tožilstvo ni oporekalo sojenju v nenavzočnosti, o predlogu pa bo senat še odločil. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden z zaslišanjem prič, na sodišče naj bi prišel tudi Anton Stres.
