Krizni centri niso za mladoletne begunce

Lesce – V množici 378.604 migrantov in beguncev, ki so lani vstopili v Slovenijo, so pristojne službe obravnavale 42 mladoletnikov, ki so bili na poti na zahod brez staršev oziroma skrbnikov in so zaprosili za mednarodno zaščito. Ministrstva zanje še niso pripravila načrta celovite obravnave, zato jih začasno nameščajo tudi v krizne centre za mlade, čeprav jim tam primerno oskrbo težko zagotovijo.

Da krizni centri niso ustrezna rešitev za nameščanje mladoletnih beguncev brez spremstva, priznavajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer pravijo, da so jih od jeseni v krizne centre »v izjemnih okoliščinah« namestili skupaj sedem.

Mladoletniki brez spremstva so ranljiva skupina, za katero veljajo še dodatne procesne garancije. Skladno s konvencijo o otrokovih pravicah je treba vselej upoštevati načelo otrokove največje koristi, je dejala Sabina Langus Boc iz službe z ministrstva za notranje zadeve. Mladoletnikom brez spremstva zagotovijo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za poseben primer, ki skrbi za uresničevanje vseh pravic iz statusa in položaja mladoletnika ter jih zastopa na področjih varovanja zdravja, premoženjske koristi ali izobraževanja.

Krizni centri niso namenjeni tujcem

V Kriznem centru za mlade Kresnička v Lescah so decembra lani sprejeli štiri mladoletne begunce brez spremstva staršev ali skrbnikov, je povedala Urška Repar Justin, direktorica CSD Radovljica, v okviru katerega deluje Kresnička. Krizni center načeloma ni namenjen tujcem, zato so se ob njihovi namestitvi srečali z nekaterimi praktičnimi problemi. Največja ovira je komunikacija s strokovnimi delavci, je dejala Repar Justinova. Izpostavila je še kulturne razlike in dodala, da so nekateri mladoletniki celo brez vseh dokumentov in ne morejo natančno ugotoviti niti njihove identitete, starosti.

Mladoletnim beguncem brez spremstva, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, gibanja ne morejo omejiti. Tako so trije krizni center v Lescah pred dnevi zapustili brez pojasnila, najmlajši, komaj deset let star Afganistanec, pa je ostal. Zaradi namestitve mladoletnih beguncev in prostorskih omejitev na največ šest mladoletnikov niso imeli prostora za sprejem slovenskih mladoletnikov, ki so potrebovali nujno začasno namestitev, je še poudarila direktorica.

Na ministrstvih za notranje zadeve, za izobraževanje, znanost in šport ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so prejšnji teden začeli pripravljati celovit pristop za obravnavo mladoletnih beguncev brez spremstva, je povedala Sabina Langus Boc. »V prihodnjih tednih si bomo prizadevali za vzpostavitev posebnega nastanitvenega centra s strokovno podporo, prevajalci in drugimi ustreznimi razmerami, v katerih bodo mladoletni begunci brez spremstva obravnavani na primeren način«, je napovedala.

Bolj kot integracija jih zanima nadaljevanje poti

Na podlagi mladoletnikovih potreb, znanja, sposobnosti in zmožnosti se mladoletna oseba, skrbnik in svetovalec za integracijo skupaj dogovorijo o integracijskih aktivnostih za vključevanje v okolje, je dejala Sabina Langus Boc. Poleg tega mladoletnim beguncem pomoč zagotavljajo nevladne organizacije, prostovoljci jim pomagajo pri učenju jezika in prostočasnih aktivnostih, medtem ko so do 300-urnega tečaja slovenskega jezika in do svetovalca za integracijo upravičeni šele, ko dobijo priznano mednarodno zaščito, je opozorila Marina Uzelac iz Slovenske filantropije, ki ob tem pravi, da jih bolj kot integracija zanima nadaljevanje poti proti državam na severu in zahodu Evrope. Vsak ima praviloma tudi mobilni telefon in z njimi iščejo povezave s sorodniki ali znanci.

V Slovenski filantropiji že vrsto let opozarjajo, da za mladoletne begunce ni predvidena in zagotovljena celostna obravnava. Pogrešajo boljšo organizacijo, koordinacijo in sodelovanje pristojnih služb, več primernih namestitev, je dejala Marina Uzelac. Že pred začetkom begunske krize so mladoletne begunce, preden so zaprosili za mednarodno zaščito, nameščali v centru za tujce v Postojni, ki je za otroke povsem neprimeren, niti v azilnem domu v Ljubljani zanje ni prilagojenih programov, ni zagotovljena celodnevna obravnava, je izpostavila in dodala, da v kriznih centrih, kamor jih zdaj nameščajo, zanje nimajo potrebnih izkušenj.