Tiskane izdaje
Grosuplje – Za gradnjo nove čistilne naprave (ČN) z zmogljivostjo 20.000 populacijskih enot (PE) so v Grosupljem potrebovali dve leti. Nadomestila bo staro, dotrajano in pol manj zmogljivo. Hkrati so v osmih naseljih zgradili 14,6 kilometra kanalizacije. Vrednost naložbe v grosupeljski občini je 21,552 milijona evrov.
V projektu Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Krke – 3. sklop sta bili partnerici občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Novi kanalizacijski sistem in čistilna naprava bosta preprečila nadaljne onesnaževanje podtalnice in površinskih voda, ter občutljivih ekosistemov, kot sta Radensko polje in reka Krka. Stara čistilna naprava je namreč odstranjevala le ogljikove spojine, ne pa tudi dušikovih in fosforjevih.
Grosupeljski župan Peter Verlič je ob odprtju dejal, da gre za največji in najdražji projekt v zgodovini občine, ter da jim bodo zanj hvaležni prihodnji rodovi, ni pa omenil, da ima kanalizacijo le dobra polovica občine, drugi pa imajo odplake speljane v individualne greznice. A to je tudi problem države, ki občinam onemogoča kandidirati na evropski denar za naložbe te vrste v manjših naseljih. Na čistilno napravo Grosuplje je zdaj priključenih 9800 prebivalcev, 1900 jih bodo še priključili, od 5400 prebivalcev pa bodo na ČN vozili greznične odplake.
V sklopu projekta so v sosednji ivanški občini zgradili šest kilometrov kanalizacije, tri črpališča in čistilno napravo v Ivančni Gorici. Zmogljivost so ji s 15.000 PE zmanjšali na 6000 PE, saj je bila po ukinitvi farme prašičev na Marofu prevelika.
Že poskusno obratovanjem čistilnih naprav se pozna na reki Krki. Udeleženec olimpijskih iger v kajaku leta 1992 v Barceloni in prebivalec Krke Borut Javornik pravi, da se reka od izvira pa vse tja do Zagradca nič več ne peni, kar je poleg večje ozaveščenosti po njegovem gotovo posledica novih komunalnih pridobitev.
