Tiskane izdaje
Območja med Laškim in Sevnico, ki predstavlja srednji del trase 3. razvojne osi, se drži smola: v krovnem dokumentu s področja prometa ni niti besede o dokončanju državnega prostorskega načrta (DPN), infrastrukturni minister Peter Gašperšič pa o 900-milijonskem projektu ne more zagotoviti drugega kot to, da namenski proračunski viri po 2018 zanj niso znani. Edino, kar lahko zagotovi, je popravljanje cest.
Zidani Most se je včeraj za dve uri iz pozabljenega stičišča štirih občin (Hrastnik, Radeče, Laško, Sevnica) in treh regij (Savinjska, Posavje, Zasavje) spremenil v središče, kjer so minister z ekipo in štirje župani dobesedno ugibali o najhitrejšem možnem pričetku povezave med avtocestama A1 in A2, med Celjem in Novim mestom in obžalovali, da so povezavo z Zasavjem, prometnico G2 Hrastnik-Zidani Most, (pre)dolgo povezovali z odločitvijo o hidroelektrarni Suhadol. A zdaj je ne več, pravi Gašperšič.
Kdaj se bo država lotila 900-milijonskega zalogaja, ni mogel napovedati, obljubil je lahko le preplastitve in rekonstrukcije cest in mostov, ki jih njegov resor predvideva v vmesnem obdobju, 2017 in 2018. Navrgel je, da je lahko do takrat najbolj sprejemljiva trasa osi potrjena na vladi in da obstaja možnost, da se prometnice G2 lotijo že v 2019, saj da je do prve HE na srednji Savi še dolga pot. DPN za G2 je namreč že sprejet, njegova dodana vrednost pa je, da predvideva tudi deviacijo ceste proti Laškem in rešuje prometno zagato Zidanega Mostu ter posredno tudi Posavja; problem ostaja le višina investicije, ocenjene med sto in 120 milijoni evrov.
O tem, ali se z odstopom Dušana Mramorja, finančnega ministra, odpira kaj lažja pot do bencinskega centa, ki so ga prav na MF umaknili kot dodaten namenski vir za gradnjo tretje osi, minister Gašperšič za Delo ni želel špekulirati: "Do 2018 sredstva so, bil bi pa še bolj zadovoljen, če bi nam jih uspelo zagotoviti na dolgi rok. To je zdaj v rokah vlad po 2018."
Če se bo dialog z jeznimi občani Savinjske doline, ki v torek vladni ekipi niso dovolili predstaviti načrt trase Velenje-Šentrupert, popravil - in minister računa, da se bo -, bodo jeseni sledile javne razgrnitve načrtov s ciljem, da se Slovenija poenoti o najprimernejši različici trase tretje osi.
Njeno umeščanje v prostor se kljub temu, da povezuje kraje, ki dajejo več kot petino slovenskega BDP, vleče že desetletje. Gospodarstvo na teh območjih zaradi neustreznihi prometnih povezav nazaduje, vse manj je vlaganj v vzdrževanje lokalnih cest, ki jih je kar 1600 kilometrov, zato brez slabe volje tudi v Zidanem Mostu ni šlo. Če so vladne iz Savinjske doline napodili, so od Posavcev dobili lekcijo o slabem vodenju države in neodgovornem ravnanju z javnim denarjem ter drvenjem v katastrofo.
