Kulturni spomenik slovenstva propada

Celje – Pokopališče na Golovcu je bilo dobrih sto let zadnji dom slovenskih Celjanov. Zadnji pokop so opravili leta 1983, od takrat pa pokopališče počasi propada. Nekateri so posmrtne ostanke svojcev prenesli drugam, redki vztrajajo. Vandali so se pokopališča precej resno lotili, elaborat, kako naj bi pokopališče uredili, pa je star že 31 let in še vedno aktualen. Tu naj bi uredili spominski park, a postopki za spremembo prostorskega načrta še niso končani.

Pokopališče Golovec so uredili v drugi polovici 19. stoletja, ko se občini Celje mesto in Celje okolica, kjer so večinoma živeli Slovenci, nista mogli sporazumeti, kje bodo uredili novo celjsko pokopališče. Dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje je povedala, da so leta 1878 umrle začeli pokopavati na današnjem mestnem pokopališču, ki so ga poimenovali nemško pokopališče, prebivalci okoliške občine pa so v tem času uredili pokopališče na Golovcu, tako imenovano slovensko pokopališče. Celjski Slovenci so bili večinoma pokopani prav tu.

Propad

Med drugim so tu pokopali prvega celjskega slovenskega župana Jura Hrašovca, politika Ivana Dečka, odvetnika in ministra Vekoslava Kukovca ter številne intelektualce, kot sta bila Emilijan Lilek, ki je bil vladni svetnik, profesor in zgodovinar, ter jezikoslovec Vatroslav Oblak, ki je sošolce nagovoril, da so pri maši na cesaričin god cesarsko himno zapeli v slovenščini. Izključili so ga iz vseh gimnazij v avstrijskem delu monarhije, zato je maturo opravil v Zagrebu. Na Golovcu so pokopali tudi zavednega Slovenca, pesnika in pisatelja Frana Roša, tu so k zadnjemu počitku pospremili še pomembne gospodarstvenike, med drugim Petra Majdiča, ki je odprl trgovino z železnino Merkur, predhodnico današnjega Merkurja.

Večina spomenikov teh velikih ljudi propada. Nekaterih pokojnih tu res ni več, saj so njihovi svojci grobove uredili drugje, vendarle pa ostaja spomin. Počivavškova poudarja, da »pokopališča niso le prostor intimnega in kolektivnega spomina, ampak so kot kulturna dediščina pomemben del naše zgodovine in so lahko tudi turistična znamenitost mest, kjer je mogoče začutiti kulturno, arhitekturno, umetnostno in zgodovinsko dediščino ter kulturo lokalnega prebivalstva«. Pokopališče Golovec so že leta 1986 razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena in isto leto je ZVKDS pripravil elaborat za ureditev pokopališča. Pred dvema letoma je ZVKDS z ministrstvom za kulturo pripravil pozitivno mnenje na občinski odlok o podrobnem prostorskem načrtu za to območje, a se ni zgodilo še nič.

Za območje skrbi občina. »Danes so prišli delavci malo počistit, ker imajo komemoracijo pri spomeniku NOB. Sicer pa nič ne skrbijo. Pred šestimi leti so kriminalci odnesli celotno železno ograjo. Pa veste, koliko časa traja, da tako težko ograjo odviješ in odpelješ? In še danes je ta del brez ograje. Sramota!« je bila ostra gospa, ki ima na Golovcu brata in očeta. Z občine so odgovorili, da njihov režijski obrat skrbi za občasno košnjo, obrez vejevja in druga manjša dela ter da občasno namestijo nagrobnike, ki jih vandali prevračajo. A pogled na pokopališče kaže, da sem že lep čas ni stopila noga vzdrževalcev. Z občine pojasnjujejo, da zaradi vandalov od leta 2012 sem hodijo policisti in redarji: »Kontrole opravljajo redno, zlasti poleti, konec tedna in med prazniki.«

Spominski park?

Policijske kontrole pa očitno niso dovolj in nujno je zavarovanje ter ureditev območja. Odgovorna konservatorka Milana Klemen iz celjske enote ZVKDS pojasnjuje, da so že leta 1986 zapisali izhodišča: »Koncept prenove bi združil spominsko, parkovno pokopališče z rekreacijsko funkcijo (sprehodi ...).« V pozitivnem mnenju, ki so ga občini dali pred dvema letoma, so upoštevane kulturnovarstvene usmeritve, ki med drugim nalagajo, da je treba obzidje okoli območja dograditi in sanirati sedanje, postaviti ograjo, kjer gradnja obzidja ni mogoča, urediti vegetacijo, zidove, vodnjake, žive meje, poti, ploščadi, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko pomembnejše nagrobnike in grobnice, pa tudi urediti varovanje zaradi vandalizma.

Kdaj naj bi se občina lotila urejanja tega območja, z občine niso odgovorili. Zapisali so le, da je v postopku ureditev podrobnega občinskega prostorskega načrta in da je tam predviden spominski park, ki bi ga vključili v sistem pešpoti.