Kulturniki iz zasede ustavili spravilo lesa

Kozarišče – Potem ko je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov končno izbral izvajalca spravila lesa v lanskem žledu podrtih stoletnih smrek in bukev tik za državnim spomenikom grad Snežnik, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zahteval pridobitev soglasja. Če bo to spravilo lesa podražilo, izvajalec Lestrans pogodbe ne bo podpisal.

Na več kot 40 hektarih zemljišč za gradom Snežnik po 15 mesecih od žledu še vedno leži 5500 kubičnih metrov lesa, in to na parceli, ki je v lasti države, ta pa je sama določila, da bo les iglavcev iz gozdov pospravila do 20. marca letos. Postojnska enota Zavoda za gozdove Slovenije bi zato lahko začela postopek izvršbe, a ga ne, ker, kot je dejal direktor Anton Smrekar, vendarle upa, da se bodo pristojni dogovorili in les pospravili.

Zavod iz zasede

Župan Loške doline Janez Komidar je že lani dvignil roke: »Državni les propada samo zato, ker si hoče vsak birokrat najprej zaščititi svojo rit.« Ko se nekaj časa po žledu še vedno nihče ni lotil dela, je namreč občini Cerknica predlagal, da bi gozd sanirali kar sami, saj je bil tedaj (in je še vedno) v zemljiški knjigi vpisan kot last (stare) občine Cerknica, v upravljanju (nove) občine Loška dolina, ne pa kot državni gozd. Komidarjevemu predlogu s pojasnilom, da bi izkupiček od prodaje lesa, 137.000 evrov, vložil v obnovo cest, poškodovanih tudi v lanskih velikih poplavah, je sklad nasprotoval.

A sklad je aprila letos, ko mu je gozdarska inšpektorica s sklepom o določitvi začasnega zastopnika decembra lani naložila sanacijo gozda, le izbral izvajalca del, Lestrans iz Starega trga pri Ložu, ki pa s stroji v gozd še ne sme.

Čeprav les propada že od februarja lani, se je šele zdaj s svojo zahtevo po izdaji kulturnovarstvenih pogojev oziroma soglasja pojavila ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Začetek del je bil po skupnem sestanku predstavnikov sklada, izvajalca, ministrstva za kulturo in zavoda 7. maja odložen. Ker je zavod vlogo sklada prejel 12. maja, bodo smernice po zakonu lahko pripravljali do 12. junija.

S sklada so pojasnili, da »gozdnogojitveni načrt ni nikjer opredeljeval, da je treba za izvedbo del pridobiti kakršnekoli kulturnovarstvene pogoje ali da gre za gozd s posebnim namenom, kjer veljajo drugačni režimi gospodarjenja«. Ministrstvo za kulturo je sklad šele naknadno obvestilo, da mora pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na zavodu pojasnjujejo, da je podlaga za njihovo zahtevo po soglasju določena v odloku o razglasitvi območja gradu in Gradu Snežnik za kulturni spomenik državnega pomena.

Na vprašanje Dela območni enoti ZVKDS, zakaj so se šele zdaj vključili v postopek, je direktor Boris Vičič odgovoril, da se zavod »seveda ni šele zdaj vključil v sanacijo parkovnih površin na območju parka gradu. Aktivnosti skupaj z ekipo Arboretuma Volčji potok so se začele takoj po možnem dostopu po žledu.«

Toda direktorjev odgovor se lahko nanaša na parkovne površine na drugi strani območja gradu, za katere je neposredno pristojno ministrstvo za kulturo. Na ljubljansko enoto ZVKDS smo vprašali, ali so tudi za dela v parku, kjer se je pospravilo približno 1500 kubičnih metrov lesa, zahtevali pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Očitno ne, saj je Vičič odgovoril, da so dela v parku izvajali v skladu s posebnim zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda in da je bil nad tistimi urgentnimi deli konservatorski nadzor.

Les vse slabši

Ali se bo in kdaj sanacija gozda za gradom Snežnik to poletje res začela, bo jasno šele, ko bo s kulturnovarstvenimi pogoji seznanjen Lestrans. »V svoji ponudbi in s ceno, ki je bila izbrana na licitaciji, smo upoštevali rampe, to je prostore za začasno skladiščenje lesa, izvlečenega iz gozda tam, kjer jih je priporočal zavod za gozdove in ki verjetno ne bodo obveljali. Če bi se zaradi novih pogojev spravilo lesa za nas podražilo, pogodbe ne bomo podpisali. Poleg tega, dlje ko bodo odlašali z začetkom del, slabši bo les. Ta se hitro suši, na delu je tudi že lubadar,« je za Delo povedal Matjaž Antončič iz Lestransa.

Na skladu so še dejali, da bo lastninska pravica v korist Republike Slovenije v kratkem vpisana v zemljiško knjigo. Prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na sklad je bila zakonska naloga nekdanjih upravljavcev, ki bi jo morali opraviti v pol leta po uveljavitvi zakona leta 1993. Kjer tega niso opravili, bi to morala storiti bodisi sklad bodisi občina, običajno pa to iniciativo, priznavajo na skladu, prevzema sklad.