Tiskane izdaje
Na vprašanje, ali živijo slabše ali bolje kot pred krizo, je v Delovi avgustovski raziskavi javnega mnenja skoraj polovica - natančneje 48,1 odstotka - vprašanih odgovorila, da živijo slabše ali precej slabše. Samo dvajsetina jih je odgovorila, da živijo bolje ali precej bolje. Sprememb ni občutilo dobrih 45 odstotkov vprašanih. Glede na odgovore se postavlja vprašanje, ali je leta 2011 življenje res veliko slabše kot pred slabimi tremi leti. Številke tega ne potrjujejo, vendar sta statistika in to, kar občutijo ljudje, dve precej različni stvari.
Eden najpomembnejših pokazateljev gospodarskih razmer je kljub pomanjkljivostim še vedno bruto domači proizvod (BDP), ker zajema vse proizvode in storitve držav v enem letu. Po drugi svetovni vojni je svetovni BDP, torej gospodarstvo, nenehno rastlo.
Številke ...
Še leta 2007 je rast svetovnega gospodarstva znašala 5,2 odstotka. Leta 2008, ko se je sredi septembra s propadom newyorške investicijske banke Lehman Brothers tudi uradno začela svetovna gospodarska kriza, se je rast BDP na svetovni ravni znižala na 3,1 odstotka, v letu najhujše krize, leta 2009, pa se je prvič po drugi svetovni vojni svetovno gospodarstvo skrčilo, in sicer za 0,7 odstotka.
K padcu so prispevale predvsem razvite države, saj Indiji in Kitajski kot največjima med novimi vodilnimi gospodarstvi med krizo sapa ni pošla. Že lani pa je svetovni BDP spet zrasel, za 4,8 odstotka.
Slovenski BDP se je gibal podobno, vendar so bila nihanja bolj izrazita. Tako je rast leta 2007 dosegla 6,1 odstotka. Veliko strokovnjakov je takrat opozarjalo, da tako visoka rast za razvito gospodarstvo, kakršno je slovensko, ni zdrava, da temelji na zadolževanju v tujini in prevelikih vlaganjih v gradnjo.
Potem je sledil padec: rast se je leta 2008 znižala na polčetrti odstotek, v kriznem letu 2009 pa se je gospodarstvo zmanjšalo za dramatičnih več kot osem odstotkov. Lani je ujelo sapo in zraslo, vendar za samo 1,2 odstotka.
Te številke, torej o gibanju BDP, po besedah Davida Dolinarja s statističnega urada za posameznika niso odločilne. Za posameznika ni odločilen BDP države, ampak njegova kupna moč, se pravi, kaj si lahko za denar, ki ga zasluži, kupi. Kupna moč ljudi je precej bolj kot od BDP države torej odvisna od plač in od gibanja cen, inflacije.
Povprečna plača v Sloveniji ni sledila gibanju BDP. Na začetku leta 2007 je znašala 1250 evrov bruto, julija letos pa 1500 evrov. Pojavljala so se nihanja, pogojena s prazniki, dopusti in podobno, saj v dneh, ko ljudje ne delajo, ne dobijo dodatkov, na primer za prehrano in prevoz na delo.
Najvišja plača v tem obdobju je bila novembra lani, malo več kot 1630 evrov. Bolj kot bruto plača je pomembna neto plača, se pravi, koliko denarja zaposleni v resnici dobijo. Ta je januarja 2007 znašala 815 evrov, julija letos pa 975 evrov. Tudi najvišjo povprečno neto plačo, 1041 evro, so zaposleni v Sloveniji dobili novembra lani. Lanski november je bil prvi - in za zdaj edini - mesec, ko je povprečna plača prebila magično mejo 1000 evrov.
Drugi najpomembnejši vpliv na kupno moč posameznikov ima gibanje cen, inflacija. Zadnja leta je v Sloveniji nizka. Če je še leta 2007 znašala 5,6 odstotka, je že naslednje leto padla na 2,1 odstotka, v letih 2009 in 2010 pa je bila 1,8 oziroma 1,9-odstotna.
... in dejstva
Povprečne plače so se tudi med krizo povišale. Vendar je pri tem treba upoštevati, da so neugodne gospodarske razmere v tem času odpihnile več deset tisoč služb.
Delo so izgubili predvsem najmanj izobraženi in posledično najniže plačani delavci. Posebno zgovoren primer je tako rekoč popoln propad gradbeništva, gospodarske panoge, v kateri dela veliko nizko izobraženih in mizerno plačanih delavcev. Število brezposelnih se je od septembra 2008, ko jih je bilo najmanj, 59.000, do sedanjih več kot 107.000 povečalo za skoraj 50.000 in večini med temi je kupna moč brez dvoma precej padla.
Pri inflaciji pa je treba po Dolinarjevih besedah upoštevati, da se povprečna inflacija ne ujema s tako imenovano osebno inflacijo. To je najlažje ponazoriti s ceno goriv. Ta se spreminja - praviloma poviša - vsaka dva tedna. Pri ljudeh, ki se veliko vozijo z avtomobili, gibanje cene goriva veliko bolj vpliva na osebno občutenje inflacije kot pri tistih, ki uporabljajo javni prevoz, katerega cene se spreminjajo veliko manj pogosto.
Iz Nedela
