Lambda bolj kužna in odporna proti cepivom
Mutacije novega koronavirusa: Več jih je, nevarnejše postajajo. Najnovejša različica vzbuja skrbi. Pri nas je še ni.
Odpri galerijo
Morda je lambda v Sloveniji že prisotna, a je ni med vzorci, ki so jih sekvencirali. Foto Voranc Vogel
V Južni Ameriki je na pohodu nova nevarnejša različica novega koronavirusa, imenovana lambda. Pred njo naj ne bi bili varni niti cepljeni, a to še ni dovolj raziskano. V Sloveniji, kjer prevladuje delta različica, lambde za zdaj še niso odkrili, a je zgolj vprašanje časa, kdaj jo bodo.
Lambda različica nosi mutacije, ki ji najverjetneje pomagajo slabiti imunsko zaščito ljudi, ki so bili cepljeni ali so bili že okuženi s katero od različic koronavirusa, poroča nemški Spiegel. Poleg tega je bolj nalezljiva kot prvotno odkriti virus sars-cov-2. To so ugotovili japonski raziskovalci v novi študiji, ki pa je neodvisni strokovnjaki še niso preverili.
V Evropi sicer prevladuje delta varianta in vprašanje je, ali jo bo lambda izpodrinila. Do zdaj se lambda tam, kjer prevladuje delta, ni razširila.
Prvič so različico lambda zaznali avgusta lani v Peruju, okužbe so do zdaj odkrili v skoraj 30 državah, največ v Južni Ameriki. Mutant je že dosegel tudi Evropo, zaznali so ga že v Veliki Britaniji, Španiji in Italiji, a se ni nevarneje razširil. V Veliki Britaniji je bilo dokazanih šest primerov, v ZDA 1060.
Čeprav je o zadnji različici še veliko neznanega, so raziskovalci odkrili nekaj skrb vzbujajočih lastnosti. Znanstveniki so v laboratoriju proučili spike beljakovino koronavirusne variante lambda, ki je znana tudi kot C.37. Ugotovili so, da ima tri mutacije (spremembe so označene kot RSYLTPGD246-253N, kot 260 L452Q in F490S) te pa pomagajo upreti se nevtralizacijskim protitelesom, katerih nastanek sproži cepivo. Dve dodatni mutaciji (T76I in L452Q) pa pripomoreta k večji nalezljivosti, poroča Reuters na podlagi rezultatov omenjene raziskave.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je junija različico kvalificirala kot skrb vzbujajočo in tako, ki zahteva spremljanje in sekvenciranje. Koliko nevarnejša je od različice delta, še ni jasno.
V Sloveniji lambde še niso odkrili. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je od 25. 7. do 1. 8. 2021 potrdil 299 primerov različice delta, kar predstavlja 99 odstotkov sekvenciranih vzorcev. Na NLZOH so zatrdili, da bi različico lambda potrdili, če bi bila med vzorci, ki jih sekvencirajo. »Sekvenciranje poteka po istem postopku za vse vzorce in pomeni branje celotnega dednega zapisa virusa v vzorcu bolnika. Na podlagi dednega zapisa pa se potem določi, kateri različici virus v vzorcu pripada,« so pojasnili v laboratoriju.
»Če bi se lambda pojavila pri nas, z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo širjenje,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Dodala je, da različica ni povsem »odporna« proti cepivom, »vendar obstaja možnost, da bi cepljeni zbolevali pogosteje kot pri drugih različicah«. Drugače pa so po njenem mnenju pravi naslov za ta vprašanja mikrobiologi in epidemiologi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zagotovili, da zadevo skrbno spremljajo.
Gregory Poland, profesor medicine in direktor skupine za raziskave cepiv na minnesotski kliniki Mayo v Rochestru, je za CNN opozoril, da se ob večjem številu necepljenih in takih, ki ne upoštevajo zaščitnih ukrepov, povečuje verjetnost, da se bodo v prihodnosti pojavile dodatne različice virusa, vključno s takšno, ki bi se cepivom lahko povsem izognila. »Ker se koronavirus še naprej prenaša z osebe na osebo, se z vsako novo okužbo nekoliko spremeni in te spremembe ali mutacije so lahko benigne ali pa postanejo lažje prenosljive in nevarnejše. Še naprej bomo razvijali vse več variant, sčasoma pa se bo ena ali več teh variant naučilo izogniti imunosti, ki jo povzroča cepivo.« In tako bomo lahko boj po besedah Polanda začeli znova.
Razmere v Sloveniji pa so že brez različice lambda dovolj skrb vzbujajoče. Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. »Za zdaj smo še na začetku eksponentne rasti, a mislim, da bo podvojitveni čas, ki je blizu 14 dni, zelo hitro porastel in bomo prešli v eksponentno rast,« je včeraj dejal Franc Vindišar, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Slovenija je včeraj izpolnila pogoje za oranžno fazo epidemije po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), glede na napovedi inštituta Jožefa Stefana pa bomo v jeseni razmeroma hitro prešli v rdečo fazo. Črni scenarij bi po besedah strokovnjakov pomagala preprečiti le dovolj velika precepljenost. Ta je zdaj 40-odstotna, a bi jo morali zaradi večje kužnosti različice delta najmanj podvojiti, da bi omejili širjenje epidemije.
Lambda različica nosi mutacije, ki ji najverjetneje pomagajo slabiti imunsko zaščito ljudi, ki so bili cepljeni ali so bili že okuženi s katero od različic koronavirusa, poroča nemški Spiegel. Poleg tega je bolj nalezljiva kot prvotno odkriti virus sars-cov-2. To so ugotovili japonski raziskovalci v novi študiji, ki pa je neodvisni strokovnjaki še niso preverili.
V Evropi sicer prevladuje delta varianta in vprašanje je, ali jo bo lambda izpodrinila. Do zdaj se lambda tam, kjer prevladuje delta, ni razširila.
Prvič so različico lambda zaznali avgusta lani v Peruju, okužbe so do zdaj odkrili v skoraj 30 državah, največ v Južni Ameriki. Mutant je že dosegel tudi Evropo, zaznali so ga že v Veliki Britaniji, Španiji in Italiji, a se ni nevarneje razširil. V Veliki Britaniji je bilo dokazanih šest primerov, v ZDA 1060.
Skrb vzbujajoče mutacije
Čeprav je o zadnji različici še veliko neznanega, so raziskovalci odkrili nekaj skrb vzbujajočih lastnosti. Znanstveniki so v laboratoriju proučili spike beljakovino koronavirusne variante lambda, ki je znana tudi kot C.37. Ugotovili so, da ima tri mutacije (spremembe so označene kot RSYLTPGD246-253N, kot 260 L452Q in F490S) te pa pomagajo upreti se nevtralizacijskim protitelesom, katerih nastanek sproži cepivo. Dve dodatni mutaciji (T76I in L452Q) pa pripomoreta k večji nalezljivosti, poroča Reuters na podlagi rezultatov omenjene raziskave.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je junija različico kvalificirala kot skrb vzbujajočo in tako, ki zahteva spremljanje in sekvenciranje. Koliko nevarnejša je od različice delta, še ni jasno.
Slovenci še na varni strani
V Sloveniji lambde še niso odkrili. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je od 25. 7. do 1. 8. 2021 potrdil 299 primerov različice delta, kar predstavlja 99 odstotkov sekvenciranih vzorcev. Na NLZOH so zatrdili, da bi različico lambda potrdili, če bi bila med vzorci, ki jih sekvencirajo. »Sekvenciranje poteka po istem postopku za vse vzorce in pomeni branje celotnega dednega zapisa virusa v vzorcu bolnika. Na podlagi dednega zapisa pa se potem določi, kateri različici virus v vzorcu pripada,« so pojasnili v laboratoriju.
»Če bi se lambda pojavila pri nas, z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo širjenje,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Dodala je, da različica ni povsem »odporna« proti cepivom, »vendar obstaja možnost, da bi cepljeni zbolevali pogosteje kot pri drugih različicah«. Drugače pa so po njenem mnenju pravi naslov za ta vprašanja mikrobiologi in epidemiologi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zagotovili, da zadevo skrbno spremljajo.
Gregory Poland, profesor medicine in direktor skupine za raziskave cepiv na minnesotski kliniki Mayo v Rochestru, je za CNN opozoril, da se ob večjem številu necepljenih in takih, ki ne upoštevajo zaščitnih ukrepov, povečuje verjetnost, da se bodo v prihodnosti pojavile dodatne različice virusa, vključno s takšno, ki bi se cepivom lahko povsem izognila. »Ker se koronavirus še naprej prenaša z osebe na osebo, se z vsako novo okužbo nekoliko spremeni in te spremembe ali mutacije so lahko benigne ali pa postanejo lažje prenosljive in nevarnejše. Še naprej bomo razvijali vse več variant, sčasoma pa se bo ena ali več teh variant naučilo izogniti imunosti, ki jo povzroča cepivo.« In tako bomo lahko boj po besedah Polanda začeli znova.
Črna prihodnost
Razmere v Sloveniji pa so že brez različice lambda dovolj skrb vzbujajoče. Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. »Za zdaj smo še na začetku eksponentne rasti, a mislim, da bo podvojitveni čas, ki je blizu 14 dni, zelo hitro porastel in bomo prešli v eksponentno rast,« je včeraj dejal Franc Vindišar, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Slovenija je včeraj izpolnila pogoje za oranžno fazo epidemije po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), glede na napovedi inštituta Jožefa Stefana pa bomo v jeseni razmeroma hitro prešli v rdečo fazo. Črni scenarij bi po besedah strokovnjakov pomagala preprečiti le dovolj velika precepljenost. Ta je zdaj 40-odstotna, a bi jo morali zaradi večje kužnosti različice delta najmanj podvojiti, da bi omejili širjenje epidemije.
