Tiskane izdaje
Če so dopustniki še pred nekaj leti svojim hišnim ljubljenčkom večinoma priskrbeli vrečo hrane in dnevno svežo vodo pri najbližjem sosedu, jih je danes vse več pripravljenih odšteti vrtoglave zneske za najem luksuzne ute s televizorjem in kavčem v hotelih za male živali.
Posli, povezani z malimi živalmi, so hitro rastoča dejavnost. Na večini evropskih, predvsem pa na ameriškem trgu, je že dobro razvita, v Sloveniji pa razcvet doživlja šele v zadnjem desetletju. Žiga Keber pripoveduje, da sta s pokojno ženo pred več kot desetimi leti nenačrtovano med prvimi v Sloveniji odprla hotel za pse: »Pred leti je prišel sosed prosit, ali bi lahko poskrbeli za njegovega psa, potem je prišel še drugi sosed in tretji, zato sva se z ženo vprašala, ali smo morda hotel za pse. Potem pa smo to tudi zares postali.«
Smrčkov gaj je Keber po ženini smrti prevzel sam, danes pa mu pri upravljanju pomagata partnerica in sin. Družinski hotel, ki od malih živali sicer sprejema samo pse, temelji na ljubezni do psov, zato ti nikoli niso sami ali zaprti v utah. »Naš hotel lahko naenkrat sprejme trideset psov, zelo redko jih imamo manj kot deset,« na vprašanje, kako donosno je pasje hotelirstvo, odgovarja Keber.
Konkurenca se je od leta 2005 sicer povečala za kar trikrat, danes je na trgu okoli dvajset ponudnikov tovrstne storitve, mnogi sprejemajo tudi druge male živali – mačke, hrčke, miši, ptice in celo kače. Največjo izbiro med hoteli za hišne ljubljenčke imajo prebivalci osrednje Slovenije in Gorenjske, sledijo Dolenjska, Notranjska, Savinjska ter Goriška, nobenega hotela pa (še) ne moremo najti v Pomurju, Podravju in na Obali.
Pestra ponudba
Imetnik hotela mora sicer izpolnjevati kup predpisov iz veterinarstva, zaščite živali in minimalnih pogojev za bivanje hišnih živali, posebnega predpisa, ki bi določal standarde namestitev, pa pri nas za zdaj še ni. Ponudbe hotelov se zato med seboj zelo razlikujejo, nekateri poleg osnovnih storitev ponujajo tudi bolj nenavadne. V pasjem hotelu v Cerkljah na Gorenjskem je, denimo, treba doplačati pet evrov, če želijo uporabniki v hotelu pustiti gonečo se psico, za dodatnih pet pa pomagajo tudi pri kotitvi. V enem izmed hotelov zaračunavajo dodatek za bolnega ali agresivnega psa, na Dolenjskem pri Varstvu psov Urša pa psom pomagajo pri paritvi in kotitvi ter pomagajo pri vzreji in socializaciji mladičev v leglu.
Infografika: Delo
Navade in potrebe živali navadno odločajo o tem, v kateri hotel bodo lastniki svojega ljubljenčka odpeljali. Bivanje z drugimi živalmi lahko namreč – ob pravi izbiri – ugodno vpliva na njihovo socializacijo. Nekateri od njih se na svoje začasne oskrbnike celo preveč navežejo. »V oskrbi sem imel psa pasme lagotto romagnolo, bolj znan je po iskanju tartufov, ki sem ga po končanem bivanju odpeljal nazaj k lastniku, se poslovil in odpeljal, po nekaj kilometrih pa sem ugotovil, da je preskočil ograjo in pritekel za mano,« se veselega dogodka spominja Žiga Keber in opozori tudi na manj veselo plat svojega dela: »Najhujši problem je ta, da psa pripeljejo v hotel in nikdar več ne pridejo ponj.« V takih primerih se Keber obrne na veterinarsko inšpekcijo, čeprav se mu pri tem pogosto trga srce, saj psa po določenem času vzljubi.
Je pa bivanje v hotelu za hišne ljubljenčke tudi stresno, predvsem zaradi spremembe okolja, zato je pravilna oskrba še pomembnejša. Glede na vse večjo konkurenco in nemajhne zneske, ki so jih lastniki za to pripravljeni plačati, bi lahko sklepali, da je kakovost storitev pri nas zadovoljiva. Uradnih podatkov ali ocen o tem pa za zdaj še ni. Na zvezdice, po vzoru »velikih« hotelov, bodo morali uporabniki še počakati. In biti zadovoljni s priporočili, ki gredo od ust do ust.
