Lažne novice, legitimno poslovanje?

Konec tedna je na spletu zakrožil rek, ki pikro, a zelo dobro pojasnjuje današnji svet lažnih novic in socialnih omrežij: »Prvi april je edini dan v letu, ko ljudje kritično presojajo vsebine, ki jih najdejo na spletu, a jim nato kljub vsemu verjamejo.«

Lažne novice so med ljudmi prisotne že večji del zgodovine. Ravno pred manj kot tednom dni smo praznovali 2500. obletnico rojstva grškega zgodovinarja Herodota.

Iz zgodovine …

Herodot je bil za mnoge oče zgodovine, spet za druge oče potvorjenih dejstev. »Perzijska vojska je bila tako številna, da je do suhega izpila reke,« je bila ena izmed njegovih znanih izjav, ki so več kot očitno zavajajoče. Ali pa, da v perzijski puščavi prebivajo kot lisice velike kosmate mravlje, od katerih letijo zlati lističi, ko kopljejo po pesku. Le nekaj stoletij pozneje je bila spisana Biblija, besede, v katere še danes zaupajo mnogi, čeprav jih je znanost ovrgla.

Podobnih zmot smo vajeni tudi iz novejše dobe. Ena najbolj znanih je obsesija z Marsom in Marsovci, ki je trajala dobršen del prejšnjega stoletja. Življenje na Marsu so dolga leta zagovarjali celo pri enem najbolj znanih in branih časnikov na svetu The New York Times. Pogled v zgodovino pa pokaže, da so lažne novice nastale zaradi napačnega prevoda študije italijanskega astronoma Giovannija Schiaparellija, ki je med svojim opazovanjem Marsa pisal o prelivih, po italijansko »canali«, angleški astronomi pa so besedo prevedli kot kanal, ki seveda ni naravni pojav.

… v krasni novi svet

Ne glede na motivacijo za širjenje lažnih novic te v preteklosti niso imele tako velikega družbenega vpliva, predvsem pa so v večini primerov izvirale iz neznanja, in ne zlonamernosti. Vzpon družbenih omrežij je to spremenil, v javni razpravi dal težo posamezniku in odprl polje za nove manipulacije.

Strokovnjaki se ne strinjajo povsem o tem, kako pomembno vlogo pri ustoličenju Donalda Trumpa na predsedniško mesto so imele lažne novice. A nekaj je nesporno: javne razprave, ki ga zasedajo na družbenih omrežjih, je vse več, zlasti v ZDA. Študija oxfordske univerze, ki se osredotoča na analizo komunikacije prek twitterja v ključnih volilnih državah, kot je Michigan, pravi, da je bilo v desetih dneh do volitev skoraj četrtina vseh deljenih novic lažnih. Še bolj skrb vzbujajoč podatek je, da so uporabniki twitterja delili enak obseg lažnih in pravih zgodb, ki so nastale pod peresi profesionalnih novinarjev. Če k lažnim novicam prištejemo še nepreverjene strani z Wikileaksa in novice iz Rusije, ki naj bi po mnenju nekaterih želela vplivati na ameriške volitve, so sporne vsebine v precejšnji prednosti pred kredibilnimi.

Prihodnost na tem področju ni videti rožnata. Študija stanfordske univerze kaže, da ima kar 80 odstotkov študentov in mlajših šolarjev resne težave z ločevanjem plačanega od pravega novinarskega članka. »Rezultati so šokantni,« so zapisali avtorji študije. Za marsikoga pa so odlična poslovna priložnost.

Lažne novice, pravi zaslužki

Denimo Jestina Colerja, malo več kot 40-letnega družinskega človeka iz Kalifornije, ki je mnogim danes bolj znan kot kralj lažnih novic. Se morda spomnite novice z naslovom »Agent FBI, ki je preiskoval e-pošto Clintonove, najden mrtev«? Zgodba je precej krvava, agent naj bi najprej ubil svojo ženo, nato pa sodil še sebi. Seveda je tudi povsem izmišljena. A ljudje so očitno nasedli. Stran denverguardian.com, kjer so Coler in njegovi sodelavci objavljali lažne novice, je samo zaradi tega članka imela več kot pol milijona obiskovalcev. V desetih dneh je zbrala že 1,6 milijona klikov.

Coler, ki so mu na sled prišli novinarji newyorškega medija NPR, nikdar ni imel velikih ambicij z lažnimi novicami, vsaj ne v finančnem smislu. Še več, zaprisežen demokrat je dolgo časa želel z njimi opozarjati na problem lažnih novic. »Ideja je bila preprosta. Objaviti sem želel lažno novico, uperjeno proti demokratom, počakati, da postane viralna med republikanskimi uporabniki in jo nato demantirati.« A je hitro ugotovil, da se duha, ki uide iz stekleničke, ne da več nadzirati.

Prav to – kako hitro se razširijo takšne novice – je Colerja vse bolj fasciniralo. S kliki pa je prišel tudi zaslužek. Pravih številk novinarjem NPR ni izdal, potrdil pa je, da se njegovi mesečni prihodki od lažnih novic gibljejo med 10.000 in 30.000 dolarji. Tako visoke plače se ne bi branil marsikateri izmed elitnih slovenskih menedžerjev. Zaslužkarjev je kar nekaj; Paul Horner naj bi samo z deljenjem lažnih novic na facebooku zaslužil okoli 10.000 dolarjev na mesec, poroča Washington Post.

Industrija, ki je postala izjemno dobičkonosna, se danes srečuje z nekaj težavami. Facebook in Google, ki sta doslej nediskriminatorno dovoljevala oglaševanje na večini strani, sta se začela boriti proti portalom z lažnimi novicami. Colerjev nationalreport.net tako ne prejema več oglasov prek Googla. A Colerja to ne skrbi. »Samo v preteklih tednih so me podjetja kontaktirala, da želijo oglaševati na mojih straneh.«