Tiskane izdaje
Reforma trga dela je ena od prioritet ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, med področji, ki so jih koalicijski partnerji ob prvi interpelaciji menda največkrat izpostavljali kot nujne za prenovo, pa prav delavska zakonodaja. Paket sprememb zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in inšpekciji dela bodo še ta teden dobili v obravnavo v ekonomsko-socialnem svetu.
Korak naprej, ne revolucija
To je skupek manjših ukrepov, ki lahko pomenijo korak naprej, nikakor pa ne pomenijo revolucije. Pričakovati je mogoče pripombe tako od sindikatov kot od delodajalcev, ki gotovo ne bodo zadovoljni s tem, da v besedilu ni možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi porušenega zaupanja.
Na novo bo definiran odpovedni razlog nesposobnosti, kar naj bi vplivalo na to, da bi se delodajalci lažje odločali za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas.
V prekarnem razmerju kazni za obe strani
Ena od bistvenih sprememb, katerih cilj je zmanjšanje segmentacije na trgu dela in večja varnost zaposlenih, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, je pooblastilo inšpektorju za izdajo odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Ker je posledica prijave delodajalca ta, da mora ponuditi pogodbo o zaposlitvi, in torej ne kot do zdaj izguba dela, bodo, poleg povišanja glob za delodajalce, uvedli tudi sankcije za tiste, ki bodo v prekarnem razmerju, a tega ne bodo prijavili inšpektoratu. Novost je tudi ta, da mora delodajalec dokazati, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja.
Nasprotnikom predloga – ki je bil dan le v razmislek –, da bi uzakonili možnost odpovedi delovnega razmerja zaradi izgube zaupanja delodajalca do delavca, je uspelo, da takšnega besedila v osnutku sprememb zakonodaje, povezane s trgom dela, ni. A se odpovedni razlogi kljub temu širijo.
Sliko razmer in nabor možnih ukrepov so na MDDSZ predstavili letos v dveh dokumentih: Za dostojno delo in Starejši na trgu dela v Sloveniji. Nekateri od možnih ukrepov so dvignili obilo prahu, čeprav so bili ponujeni zgolj v razmislek. Čeprav naj bi predlogi, ki bodo v petek začeli svojo zakonodajno pot, poskušali ujeti ravnotežje med povsem nasprotujočimi stališči sindikatov na eni strani in delodajalcev na drugi, pa bo zagotovo nanje še dosti pripomb.
Redefinicija nesposobnosti
Ena od točk, kjer so se mnenja predstavnikov delavcev in zaposlovalcev najbolj kresala, je bila možnost, da bi kot dodaten vzrok za prekinitev delovnega razmerja opredelili porušeno zaupanje. V osnutku novele zakona o delovnih razmerjih takšnega besedila ni, so pa, kot enega od ukrepov za lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, redefinirali odpovedni razlog nesposobnosti, predvsem po pregledu sodne prakse.
Delodajalec bi lahko delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi tudi iz osebnega razloga na strani delavca, in sicer za takšno ravnanje ali sposobnost delavca, ki »utemeljeno onemogoča nadaljnje izvrševanje sklenjene pogodbe o zaposlitvi« ali ko delavec ne izpolnjuje posebnih pogojev za opravljanje dela. Bistveno je, da obstajajo objektivni in subjektivni element ter vzročna povezava, da zaradi ravnanja zaposlenega delo ni bilo uspešno opravljeno. Predvidevajo pa kar nekaj varovalk: med drugim omogočanje zagovora delavcu, razlog mora biti resen in utemeljen tako, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, dokazno breme je na strani delodajalca, delavcu pa pripada pravica do odpravnine in denarnega nadomestila. Predlagana ureditev je usklajena s konvencijo Mednarodne organizacije dela.
Za večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja predlog sprememb zakona predvideva, da bi delavcu tudi ob sporazumni prekinitvi delovnega razmerja pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo, a največ do šest mesecev, ki bi ga plačal delodajalec. Hkrati pa bi bilo v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja izjemoma možno, da se obe strani dogovorita o izključitvi pravice do nadomestila, s čimer bi ohranili današnji institut sporazumne prekinitve, za katero skoraj praviloma da pobudo delavec.
Vključevanje delovno sposobnih
Za čim večjo vključenost delovno sposobnih prebivalcev na trg dela so snovalci zakonodaje tudi predvideli nekaj ukrepov. Nekateri med njimi so povezani z nedavnim poročilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki med drugim ugotavlja, da so pri nas sankcije za neiskanje zaposlitve tako stroge, da jih nihče sploh nikomur ne nalaga in torej niti ni nadzora. Zato je po novem predvidena uvedba postopnega sankcioniranja kršitev obveznosti, sprejetih s sklenitvijo zaposlitvenega načrta. Ob prvi kršitvi bi se denarno nadomestilo znižalo za 30 odstotkov, po drugi pa bi kršitelja izbrisali iz evidence brezposelnih oseb, s čimer bi mu popolnoma prenehala pravica do nadomestila in vse, kar je povezano s tem.
Za brezposelne z nižjo poklicno izobrazbo načrtujejo spodbudo, da bodo ob zaposlitvi pred iztekom pravice do denarnega nadomestila poleg plače upravičeni do dodatka v višini 20 odstotkov nadomestila za toliko časa, kot bi ga sicer prejemali. S tem želijo dodatno motivirati nižje kvalificirane brezposelne in kompenzirati učinek povečanja davkov in prispevkov ter znižanja socialnih transferjev ob prehodu iz statusa brezposelnega v zaposlitev na nižje plačanih delovnih mestih.
Novost je še obveznost delavca, da se mora še v času, ko mu teče odpovedni rok, in to najkasneje v treh dneh po tem, ko mu je bila vročena odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve. Če te obveznosti ne bo spoštoval, bo nadomestilo za prve tri mesece brezposelnosti znašalo zgolj 60 namesto 80 odstotkov od osnove.
Kot pomembne spremembe pa se napovedujejo ukrepi v smeri odprave segmentacije, ki naj bi bili namenjeni zagotavljanju kakovostnih delovnih mest z ustrezno pravno, ekonomsko in socialno varnostjo. Pri tem naj bi se širila pooblastila inšpekcije, ki ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja odredi, da mora delodajalec ponuditi delavcu ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
