Le najnižje nadomestilo za brezposelnost bo višje
Spremembe pokojninske zakonodaje in trga dela: Dogovorjen odmerni odstotek, daleč narazen pa pri ureditvi dvojnega statusa
Odpri galerijo
Najnižje nadomestilo za brezposelnost naj bi bilo po novem 530 evrov bruto, najvišje pa ostaja 892. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana - Do konca septembra bo v javni razpravi predlog sprememb pokojninske zakonodaje in na področju urejanja trga dela, ki jim je ekonomsko-socialni svet prižgal zeleno luč, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vse tri strani med seboj usklajene. Konsenz so, kot kaže, dosegli pri odmernem odstotku, zelo daleč narazen pa ostajajo pri ureditvi dvojnega statusa.
Minimalno nadomestilo za brezposelnost naj bi se po novem zvišalo iz sedanjih 350 evrov na 530 evrov bruto, in sicer z argumentom, da je sedanje nadomestilo, ki je pravica iz dela, za katero je zaposlen zavarovan, nižje od denarne socialne pomoči. Vseeno pa bi najvišje možno nadomestilo ostalo enako, kot so ga leta 2012 zamejili z zujfom - 892 evrov bruto, četudi je posameznik pred tem, na primer, prejemal 5000 evrov plače. Glede na argument za dvig najnižjega zneska je razlaga za ohranjanje omejitve najvišjega pravzaprav paradoksalna - odstotek, ki se odvaja za zavarovanje za primer brezposelnosti, je tako nizek, da nikakor ne pokrije izdatka, če do tega pride. Država vsako leto izplača 160 milijonov evrov nadomestil za brezposelnost, iz zavarovanj pa se zbere kakih 40 milijonov.
Za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost pa bi po novem moral biti posameznik zaposlen 10 mesecev (zdaj 9) v zadnji dveh letih. Najdaljše prejemanje nadomestila za starejše od 53 let naj bi bilo 19 mesecev (če imajo več kot 25 let zavarovalne dobe), za starejše od 58 let pa ostaja 25 mesecev, a s pogojem 28 let dobe.
Novost je še zahteva po osnovnem znanju slovenščine za državljane tretjih držav, vendar ta vpliva le na vodenje v evidenci brezposelnih, ne pa priznanje do nadomestila.
Po tem, ko so z mize umaknili predlog po dvigu upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki nimajo 40 let delovne dobe, spremembe, ki se obetajo na pokojninskem področju, nikakor niso reformne. Boljkone je enotno mnenje med vlado, sindikati in delodajalci, da odmerni odstotek za 40 let dela za ženske ostane 63,5, za moške pa iz sedanjih 57,25 zraste na 63,5 do leta 2025. Strinjajo se tudi glede uvedbe dodatnega odmernega odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36, za največ 3 otroke, z možnostjo izbire ali ta višja odmera ali znižanje starosti zaradi otrok.
Povsem na svojem bregu pa so si, predvsem obrtniki in sindikati, glede ureditve dvojnega statusa. Za sindikate je sedanji predlog, da bi lahko posameznik, po tem, ko izpolni pogoje za upokojitev, delal še naprej ob prejemanju 40 odstotkov pokojnine tri leta, po tem pa 20 odstotkov, največji možen kompromis, ker lahko že to pomeni nelojalno konkurenco za mlade. Hkrati so sindikati pripravljeni pristati le na dvojni status brez prekinitve delovnega razmerja, za kar pa imajo pomisleke nekateri delodajalci.
Po drugi strani pa Branko Meh iz obrtniško-podjetniške zbornice vztraja, da morajo ljudje, ki bi še delali, prejemati polno pokojnino, ki so si jo prislužili. Na pomisleke, da marsikateremu obrtniku država dodaja, da dobi nakazano sploh minimalno, odgovarja, da je tako tudi za marsikoga, ki je delal v državnih podjetjih, mnogi obrtniki, ki pa so si plačevali nizke prispevke, ker je država tako določila. Opozarja, da doktorji in profesorji dobivajo 100 odstotkov pokojnine in nadaljujejo delo po podjemnih pogodbah, obrtniki pa želijo le enake možnosti.
Minimalno nadomestilo za brezposelnost naj bi se po novem zvišalo iz sedanjih 350 evrov na 530 evrov bruto, in sicer z argumentom, da je sedanje nadomestilo, ki je pravica iz dela, za katero je zaposlen zavarovan, nižje od denarne socialne pomoči. Vseeno pa bi najvišje možno nadomestilo ostalo enako, kot so ga leta 2012 zamejili z zujfom - 892 evrov bruto, četudi je posameznik pred tem, na primer, prejemal 5000 evrov plače. Glede na argument za dvig najnižjega zneska je razlaga za ohranjanje omejitve najvišjega pravzaprav paradoksalna - odstotek, ki se odvaja za zavarovanje za primer brezposelnosti, je tako nizek, da nikakor ne pokrije izdatka, če do tega pride. Država vsako leto izplača 160 milijonov evrov nadomestil za brezposelnost, iz zavarovanj pa se zbere kakih 40 milijonov.
Za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost pa bi po novem moral biti posameznik zaposlen 10 mesecev (zdaj 9) v zadnji dveh letih. Najdaljše prejemanje nadomestila za starejše od 53 let naj bi bilo 19 mesecev (če imajo več kot 25 let zavarovalne dobe), za starejše od 58 let pa ostaja 25 mesecev, a s pogojem 28 let dobe.
Novost je še zahteva po osnovnem znanju slovenščine za državljane tretjih držav, vendar ta vpliva le na vodenje v evidenci brezposelnih, ne pa priznanje do nadomestila.
Dvojni status razdvaja
Po tem, ko so z mize umaknili predlog po dvigu upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki nimajo 40 let delovne dobe, spremembe, ki se obetajo na pokojninskem področju, nikakor niso reformne. Boljkone je enotno mnenje med vlado, sindikati in delodajalci, da odmerni odstotek za 40 let dela za ženske ostane 63,5, za moške pa iz sedanjih 57,25 zraste na 63,5 do leta 2025. Strinjajo se tudi glede uvedbe dodatnega odmernega odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36, za največ 3 otroke, z možnostjo izbire ali ta višja odmera ali znižanje starosti zaradi otrok.
Povsem na svojem bregu pa so si, predvsem obrtniki in sindikati, glede ureditve dvojnega statusa. Za sindikate je sedanji predlog, da bi lahko posameznik, po tem, ko izpolni pogoje za upokojitev, delal še naprej ob prejemanju 40 odstotkov pokojnine tri leta, po tem pa 20 odstotkov, največji možen kompromis, ker lahko že to pomeni nelojalno konkurenco za mlade. Hkrati so sindikati pripravljeni pristati le na dvojni status brez prekinitve delovnega razmerja, za kar pa imajo pomisleke nekateri delodajalci.
Po drugi strani pa Branko Meh iz obrtniško-podjetniške zbornice vztraja, da morajo ljudje, ki bi še delali, prejemati polno pokojnino, ki so si jo prislužili. Na pomisleke, da marsikateremu obrtniku država dodaja, da dobi nakazano sploh minimalno, odgovarja, da je tako tudi za marsikoga, ki je delal v državnih podjetjih, mnogi obrtniki, ki pa so si plačevali nizke prispevke, ker je država tako določila. Opozarja, da doktorji in profesorji dobivajo 100 odstotkov pokojnine in nadaljujejo delo po podjemnih pogodbah, obrtniki pa želijo le enake možnosti.
