Le trije odstotki romskih otrok na Dolenjskem končajo osnovno šolo
»Če prihodnji teden politika ne bo enotna pri vprašanju, ali naj romski otroci redno hodijo v šolo ali ne, potem je s slovensko demokracijo nekaj hudo narobe,« je dejal kočevski župan Vladimir Prebilič na tiskovni konferenci, kjer so predstavili bistvo novele zakonov, ki jo je v državni zbor vložilo 11 županov z več kot 31.000 podpisi.
Čeprav je zakonska pobuda dolenjskih županov napisana za vse državljane Slovenije, bo najbolj pomembna za Rome, ki ne hodijo redno v šolo. »Samo trije odstotki romskih otrok na Dolenjskem konča osnovno šolo,« je zaskrbljujoče podatke povedal Franci Kek, ki je dejaven na romskem področju v občini Novo mesto. Bistvo predloga novele zakonov dolenjskih županov pa je v tem, da bi bilo po novem izplačilo socialnih transferjev vezano na redno obiskovanje šole, kar pomeni, da romski otroci ne bi mogli več neupravičeno izostajali od pouka. Če otrok ne bi prihajal v šolo, bi starši še vedno prejemali socialne transferje, vendar s to razliko, da bi del prejemali v materialnih dobrinah.
»Znano je, da določen del državljanov Slovenije dosledno sledi toku denarja in pač dela, kar se mu finančno splača,« je opozoril Franci Kek, ki je povedal, da je imela že pobuda, ki so jo pripravili župani, določen pozitiven odziv: na cepljenje, ki je obvezno pred vpisom v 1. razred, je prišlo nadpovprečno veliko romskih otrok, ker so njihovi starši slišali o možnosti sprejetja predlogov županov.
Poslanec Predrag Bakovič, ki redno opozarja na problematiko Romov v jugovzhodni Sloveniji – povsem druga zgodba so Romi v Prekmurju, ki imajo urejene razmere – izpostavlja, da Slovenija v več kot 30 letih ni našla pravih rešitev, da bi se razmere v romskih skupnostih uredile ali vsaj izboljšale: »Ob vseh rešitvah, ki smo jih v teh letih nanizali, smo žal pozabili na vzvode, ki učinkovito vzpodbujajo izobraževanja in zaposlovanja ter preprečujejo ali pa sankcionirajo tista ravnanja, ki izigravajo sistem in tiste osebe, ki ne spoštujejo aktualne zakonodaje. Pa ni pomembno ali gre za Rome ali za kogarkoli.«
»Vsi župani jugovzhodne regije že vrsto let delamo na sobivanju in smo uporabili vse možnosti: imamo romske pomočnike, uvedli smo 240-urne tečaje za romske otroke pred osnovno šolo, komunalno smo opremili romska naselja. Toda razmere se niso bistveno izboljšale. Zato naš predlog, da se spremeni zakonodaja, da se torej na državnem nivoju sprejme ukrepe,« je razložil Vladimir Prebilič.
Predlog novele zakonov je pripravilo 11 županov občin jugovzhodne regije. Predlog so vložili ne s 5000 potrebnimi, ampak z 31.000 podpisi.
S spremembami, ki jih predlagajo župani, in z drugimi ukrepi bi lahko začeli zagotavljati, da bi romski otroci končali osnovno šolo, se izobraževali naprej in dobili službe. Toda prvi in izjemno pomemben korak je, da začnejo romski otroci redno hoditi v šolo. »Romi si zaslužimo kvalitetnejše življenje,« pravi Duško Smajek, romski svetnik mestne občine Novo mesto, ki je prav tako med več kot 31.000 podpisniki predloga: »Žal vse premalo naših otrok redno obiskuje šolo. Menim, da bi predlog dolenjskih županov bistveno pripomogel k obiskovanju šole.«
Franci Kek je še opozoril, da je treba rešiti tudi druge nonsense, kot je to, da tistim, ki obiskujejo večerno šolo, pripada finančno nadomestilo: »To pomeni, da nekateri zato predčasno prenehajo obiskovati redne šole.« Ali pa to, da družina, ki nima otroka v vrtcu, dobi finančno nadomestilo, kar v številnih romskih družinah v jugovzhodni Sloveniji pomeni, da otroci ne hodijo v vrtec in se ne socializirajo z vrstniki.
»Nujno je treba ukrepati in podpreti to, kar predlagajo župani, saj je situacija na terenu, ki je resda oddaljen od Ljubljane, vse slabša,« se strinja Franci Kek.
Predlog županov so podprli v dveh odborih, vladna stran pa naj bi menda menila, da ni dovolj domišljen. »Nič nimamo proti temu, da se naš predlog dopolni in pripravi tako, da bo še boljši,« pravi Vladimir Prebilič: »Najhujše, kar se lahko zgodi, je, da se ne bo zgodilo nič.« Toda potem obstaja nevarnost, da bodo prebivalci, ki imajo dovolj neurejenih razmer oziroma imajo dovolj, da nimajo vsi prebivalci Slovenije enakih pravic in enakih dolžnosti, to nedejavnost države razumeli po svoje. »Nujno je treba ukrepati in podpreti to, kar predlagajo župani, saj je situacija na terenu, ki je resda oddaljen od Ljubljane, vse slabša,« pravi Franci Kek.
