Leto odpustkov in usmiljenja

Ljubljana – Papež je včeraj trikrat s kladivom udaril po okrašenih bronastih vratih bazilike sv. Petra v Rimu, po tako imenovanih svetih vratih, in z njihovim odprtjem se je začelo sveto leto usmiljenja. Ta vrata in tudi druga sveta vrata bazilik ali stolnic po svetu odpirajo samo ob svetih letih.

Vrata so med posameznimi svetimi ali jubilejnimi leti praviloma zaprta, včasih vsaj z notranje strani tudi zazidana. Obred odpiranja vrat, ki so ga v Sloveniji začeli včeraj v murskosoboški stolnici, simbolično ponazarja, da je med svetim letom vernikom ponujena izredna pot do odrešenja.

Čez nekaj dni bodo odprli sveta vrata še treh rimskih bazilik: sv. Janeza v Lateranu, kjer je papež Martin V. leta 1423 prvi v zgodovini jubilejnih let odprl sveta vrata, Marije Snežne in sv. Pavla zunaj obzidja. V Sloveniji pa bodo sveta vrata stolnic in bazilik v vseh šestih škofijah odpirali do 1. januarja, večino pa 13. decembra. Novomeška stolnica je ob svetem letu dobila nova severna vrata iz hrastovega lesa z bronasto umetniško dekoracijo kiparja Mirsada Begića.

Frančišek je marca letos z bulo napovedal izredno sveto leto, posvečeno usmiljenju, s čimer je mnoge presenetil. Sveto leto ali jubilejno naj bi bilo po ljudskem izročili vsako stoto leto, a so papeži ta čas skrajševali in od leta 1475 je vsako 25. leto, papež pa lahko razglasi tudi izredno sveto leto. Zadnje je bilo leta 2000 pod papeževanjem Janeza Pavla II., tokratno pa je 29. Usmiljenje je ena od glavnih tem Frančiškovega pontifikata, tudi katoliška cerkev je po njegovih besedah včasih prestroga in vztraja samo pri moralnih pravilih, zaradi česar je mnogo ljudi izključenih.

Sveta vrata imajo v svetem letu povsem določen namen, namreč pridobitev odpustkov. Papež Frančišek je bil tudi pri tem tako kot vsakič nedvoumen: »Da bi verniki živeli in pridobili odpustke, morajo opraviti krajše romanje k svetim vratom, ki bodo odprta v vsaki stolni cerkvi ali v cerkvah, ki jih bo za to določil krajevni škof, ali v štirih rimskih bazilikah.« Skratka, kakor je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, bo v svetem letu poseben poudarek na svetih vratih in romanjih v Rim, v stolnice ali druge cerkve, namenjene pridobitvi odpustka. Sveto leto se bo končalo 20. novembra prihodnje leto z obrednim zapiranjem svetih vrat.

Papež bo po svetu poslal »misijonarje usmiljenja«, ki bodo lahko v njegovem imenu dajali odpustke. Misijonarji usmiljenja bodo duhovniki, ki bodo imeli po pojasnilu škofa Glavana dovoljenje dati odvezo tudi od tistih grehov, ki so sicer pridržani apostolskemu sedežu. »Pa tudi sicer, vsi duhovniki bodo imeli v svetem letu možnost oziroma pooblastilo, da dajo nekatere odveze, ki so pridržane bodisi škofu bodisi penitenciariju.« To velja tudi za težke grehe, kot je na primer splav.

Popolni odpustek bodo lahko dobili vsi, ki bodo poromali, prejeli zakrament sprave ter obhajali sveto evharistijo s premišljevanjem o usmiljenju, s stalnim dodatkom izpovedi vere in molitve po namenu svetega očeta. Odpustek bodo lahko prejeli tudi onemogli, bolni in ostareli, celo zaporniki, in to »vsakokrat, ko bodo prečkali vrata svoje celice in se bodo v mislih in molitvi obrnili na usmiljenega očeta«. »Tudi vsakič, ko bo vernik osebno opravil telesno ali duhovno delo usmiljenja, bo zagotovo prejel svetoletni odpustek,« je povedal škof Glavan.

V nasprotju s prakso, ko so se odpustki kupovali, kar je bil povod za reformacijo v 16. stoletju, cerkev danes daje odpustke brezplačno. Prvo sveto leto je naznanil papež Bonifacij VIII. leta 1300.

Gotovo bodo marsikoga, ki bi si v prihodnjih mesecih želel romati v Rim, doma zadržali strah pred terorizmom in ameriška opozorila, da bi bila italijansko glavno mesto in Trg sv. Petra lahko med naslednjimi tarčami.

Tako imenovana Islamska država je v enem od svojih propagandnih sporočil objavila, da namerava »osvojiti« Vatikan. Kljub temu pričakujejo več milijonov vernikov. Rim pa bo v svetem letu obiskalo manj ljudi tudi zato, ker je Frančišek odpustke decentraliziral oziroma spremenil v manj rimocentrični dogodek.