Letos že sedem hudo zastrupljenih z gobami

Gobarska sezona: Največ zamenjav užitnih gob s strupenimi zaradi neprevidnosti ali nabiranja brez očal.

Objavljeno
08. avgust 2012 20.51
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Tudi če ste izkušen gobar, bodite pri nabiranju gob skrajno previdni, kajti hitro se zgodi, da spravite v svojo košaro namesto užitne gobe strupeno, opozarjajo zdravniki iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana, kjer so letos sprejeli v bolnišnico že sedem zastrupljenih z gobami.

Natančnih podatkov o zastrupitvah z gobami v Sloveniji ni, saj bolniki ob blažjih težavah poiščejo pomoč pri svojih zdravnikih ali v ambulantah splošne nujne pomoči. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zdravijo zastrupljene ambulantno, ob sumu, da gre za smrtno nevarne gobe ali pa v primeru hudih prebavnih težav in zapletov (napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju in driski) pa bolnike sprejmejo v bolnišnico. Takšnih bolnikov je bilo letos že sedem; dva sta se zastrupila z vražjim gobanom, pet pa z drugimi vrstami gob. Vsi so ozdraveli, a zdravniki iz Centra za zastrupitve vendarle opozarjajo na izjemno previdnost pri nabiranju gob. Prehranjevanje z gobami je lahko tudi smrtno.

Iz prakse je znano, da so se že zastrupili tudi dobri poznavalci gob, če so bili neprevidni in so v množici nabranih gob spregledali strupeno. Takšni so bili tudi primeri, ko gobarji pri nabiranju gob niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti, opozarja zdravnica asist. dr. Lucija Šarc.

Znaki zastrupitve

Pri zastrupitvah z gobami govorijo zdravniki o treh latentnih dobah, na katere moramo biti pri prehranjevanju z njimi pozorni: prva traja šest ur po zaužitju, druga od šest do 24 ur, tretja pa več kot 24 ur po zaužitju. »V primeru kakršnihkoli težav se je treba takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na podlagi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna ali bolnišnična obravnava, če bo treba, se bo posvetoval tudi s Centrom za zastrupitve. Ne smemo se zanašati, da bo driska v enem dnevu ali dveh minila, saj se lahko pri zastrupitvi z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami po prehodnem izboljašnju prebavnih težav začnejo hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, lahko nastopi tudi smrt,« opozarja zdravnica.

Znaki zastrupitve z gobami kot posledica zaužitja strupene gobe so odvisni od vrste zaužite gobe in se med seboj razlikujejo. Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol ter bolečine v mišicah in udih, zmedenost.

Dvajset vrst gob smrtnih

Bojan Arzenšek, determinator (določevalec) gob iz Gobarskega društva Kranj, je povedal, da gobarski strokovnjaki – mikologi – še vedno najdejo nove strupene gobe. Ena takšnih je zelena kolobarnica, ki smo jo jedli vsi, a se je pokazalo, da je po daljšem uživanju strupena, saj strup ne gre iz telesa, ampak se nabira in sčasoma povzroči razpad gladkih mišic (na primer srčnih) in s tem smrt, kot so ugotovili francoski strokovnjaki. Podobno je z navadno podvihanko, ki je pri prvem uživanju povsem v redu, pri drugem ali poznejših pa je smrtno nevarna, saj povzroči avtoimuno reakcijo telesa. Nekatere gobe, denimo gologlavke, delujejo kot mamilo, kar mikologi še zmeraj preizkušajo kar sami na sebi.

V Sloveniji raste 3000 vrst gob, okoli 20 vrst jih je smrtno nevarnih. Katere gobe torej nabirati? »Kdor ima slab spomin, naj nabira samo nekaj osnovnih vrst, največ deset. Vsega se iz slik ne vidi, bolje je nabrano gobo pokazati strokovnjaku,« svetuje Bojan Arzenšek.