Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska zdravstvena blagajna je letos junija in julija prejela 749 zahtevkov za povračilo stroškov zdravljenja na Hrvaškem, to je kar za 38 odstotkov več kot lani.
Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki je na Hrvaškem potreboval nujno in potrebno zdravstveno storitev, bil je hospitaliziran, opravili so mu manjši operativni poseg. Po vrnitvi domov je vložil zahtevek za povračilo stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je kot zavarovana oseba uveljavljal na Hrvaškem. Vlogi je priložil medicinsko dokumentacijo, specificiran račun v skupni višini nekaj manj kot 14.000 hrvaških kun (večina je strošek za plačilo iz osnovnega zavarovanja, strošek participacije pa je znašal 2000 kun, kar znaša okoli 262 evrov). Vloga za povračilo mu je bila v tem delu zavrnjena, saj po hrvaški ureditvi velja sistem obveznega plačila participacije in pri uveljavljanju povračila stroškov zdravstvenih storitev veljajo predpisi države članice, kjer je zavarovana osebe te pravice uveljavljala.
»Participacija torej ni predmet povračila, ker tudi v državi, kjer so zavarovane osebe uveljavljale storitev, participacija bremeni zavarovano osebo,« poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Slovenski zavarovanci v državah EU so torej izenačeni z domačimi zavarovanci in če zakonodaja države, v kateri uveljavljajo zdravstvene storitve, predvideva participacijo za domače zavarovance, so jo dolžni plačati tudi drugi zavarovanci iz EU, ki storitev uveljavljajo na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej tudi Slovenci.
Državljani so razvajeni
»Slovenci s(m)o kar malo razvajeni; navajeni smo, da je v zdravstvu vse brezplačno. Takšna ureditev je redka, sistem obvezne participacije pozna veliko držav članic EU, tudi tako opevana Nemčija. Gospodu, ki ga omenjate, bi morali že pri zdravniku na Hrvaškem razložiti, da zahtevano plačilo predstavlja participacijo, ki gre v njegovo breme oziroma v breme zavarovane osebe,« poudarja Peter Rutar, strokovni sodelavec ZZZS.
Zdravstvena blagajna je letos junija in julija prejela 749 zahtevkov za povračilo stroškov, to je 38 odstotkov več kot lani, saj je bilo v enakem obdobju lani teh zahtevkov 540. Podatkov za letošnji avgust še nimajo; prav tako nimajo podatka o tem, koliko zavarovancev je plačalo participacijo in v kakšni višini.
Koliko Slovencev je letošnje poletje dopustovalo na Hrvaškem, statistiki še niso izmerili; izkušnje iz minulih let pa kažejo, da v tujini dopustuje dobra polovica Slovencev, večina na Hrvaškem. Iz javno dostopnih podatkov je sicer razvidno, da je za vsak obisk zdravnika ali zobozdravnika na Hrvaškem treba plačati po deset kun (1,31 evra ) participacije, za vsak dan bivanja v bolnišnici pa po sto kun (13,12 evra), a največ dva tisoč kun (262 evra). Ta denar slovenskim zavarovancem ni povrnjen, čeprav doma plačujejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje; tega, mimogrede, po podatkih ZZZS, poznajo le še v Franciji.
Ne vedo, koliko je turistov
Informacija o tem, da na povračilo participacije po vrnitvi domov ni mogoče računati, je pomembna tudi za kronične bolnike oziroma ljudi, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo zdravstvene storitve potrebovali in jih bodo iskali v javnem zdravstvu. »Glede obračunov stroškov, ki so jih slovenske zavarovane osebe uveljavljale na podlagi evropske kartice, smo letos prejeli 20.818 obračunskih listov,« so še povedali na ZZZS. V to številko so zajeti tako obračuni turistov, kot tudi upokojencev in njihovih družinskih članov ter družinskih članov delavcev s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, pa tudi napotenih delavcev. Koliko je bilo med temi turistov, na ZZZS ne vedo.
