Tiskane izdaje
Koper - V Luki Koper so konec minulega leta dosegli dva rekorda v svojem poslovanju. Na zadnji dan leta so razglasili, da so v letu 2013 pretovorili 600.000 kontejnerjev in da so presegli 18 milijonov ton pretovora. Vendar je bila njegova rast (še posebej v primerjavi s sosednjimi pristanišči) umirjena.
Po nekajtedenskem oklevanju ob izbiri izvajalca za poglobitev morskega dna v prvem luškem bazenu, so konec meseca vendarle objavili, da so za izvajalca izbrali italijansko podjetje Costruzioni Generali Xodo iz Roviga (Veneto). Pri izbiri so oklevali, ker so imeli na voljo dve ponudbi: prvo nizozemskega podjetja, ki bi poglobitev opravilo v približno treh tednih krajšem času za 2,8 milijona evrov in drugo ponudbo italijanskega podjetja Xodo, ki je obljubilo, da bo dela opravilo za 2,1 milijona evrov (brez DDV) v 80 dneh od uvedbe v delo (od tega 43 dni poglabljanja).
Počasnejša izvedba del Mišičeve poslovne taktike
Uprava bo v naslednjem tednu uvedla italijansko podjetje v delo, je včeraj zagotovil Gašpar Gašpar Mišič, predsednik uprave. To pomeni, da bo morsko dno v prvem bazenu (ob kontejnerskem pomolu) globoko 14 metrov prve dni aprila. To je dobra dva meseca kasneje kot je še v začetku decembra obljubljal Mišič. Navedbe v javnosti, da bi zaradi tega nadzorni svet Mišiča klical na odgovornost, je že pred nekaj tedni zanikala predsednica nadzornega sveta, ki je pojasnila, da rok poglobitve prvega bazena ne more biti razlog za nezaupnico upravi.
Mišič je resda obljubljal hitrejšo izvedbo del, vendar je bilo to tudi del njegove poslovne taktike. Vodstvo družbe je bilo nekaj časa v precepu, saj so tehtali, kaj bi bilo primerneje: oddati delo nizozemski družbi za višji znesek in tvegati zaplet pri reviziji javnega naročila, ali pa za nižji znesek priti z nekaj tedensko zamudo do željenega rezultata.
Do konca januarja bosta zgrajeni dve kaseti
»Odločili smo se za drugo možnost, ker bo aprila še dovolj zgodaj, saj so medtem trije največji tuji ladjarji, ki so napovedali novo linijo, tudi za nekaj mesecev prestavili začetek plutja večjih ladij. Sicer pa poglobitev morskega dna v Luki zamuja že vsaj tri leta in je bila sestavni del srednjeročnega načrta, ki so ga zastavili že pred petimi leti, a ga doslej niso izpeljali,« je dejal Gašpar Mišič. Bistvo poglobitve je, da bi do pomladi prišli na 14 metrov globine, do konca leta pa celo na 15 metrov globine, kar bo omogočalo konkurenčno poslovanje v primerjavi z drugimi tremi pristanišči.
Do konca januarja bosta zgrajeni dve kaseti (ena verjetrno še prej), kamor bodo lahko odlagali izkopani mulj. Sama poglobitev morja s kasetami vred bo Luko Koper stala nekaj manj kot pet milijonov evrov. A to je šele začetek novega razvojnega ciklusa, ki je zadnja štiri leta, po vseh zapletih s Časarjevo upravo, dobesedno obstal.
Za dodatnih 672 kontejnerjev bodo odšteli 10 milijonov evrov
»Luka Koper je v minulih letih sicer odplačala velik del (več kot 60 milijonov evrov) dolga, ki ga je nakopičila Časarjeva uprava. Poslej bo drugače. Samo letos načrtujemo čez 40 milijonov evrov vlaganj, do konca leta 2016 pa krepko čez 100 milijonov vlaganj,« je napovedal predsednik uprave.
Poleg poglobitve morskega dna so se lotili tudi prve faze podaljšanja prvega pomola (letos 10 milijonov evrov za skladiščenje dodatnih 672 kontejnerjev). Še letos bodo zgradili nov vhod pri bertoški vpadnici, s čimer bodo olajšali dostop v pristanišče in razbremenili promet v mestu. Nabavili bodo nekaj nove opreme in pripravili dokumentacijo za 100-metrsko podaljšanje prvega pomola, za kar bodo namenili 78 milijonov evrov.
»V naslednjih petih ali šestih letih bi lahko podvojili pretovor kontejnerjev, vendar podaljšanje prvega pomola ne zadošča. Za dosego tega cilja je potrebno zgraditi tudi primerno železniško povezavo. Ob nedavnem obiosku na Kitajskem smo zvedeli, da bi Kitajci lahko za 20 milijonov evrov zgradili en kilometer hitre dvotirne železnice. To pomeni, da bi za bistveno sodobnejšo progo računali le kakih 450 milijonov evrov, torej za eno milijardo manj, kot so zatrjevali slovenski projektanti,« je povedal Mišič.
Pretovor 18 milijonov ton pomeni sicer nov rekord, vendar je to le pol odstotka več kot leto prej. Pretovor 600.000 kontejenerjev pa pomeni 5 odstotkov več kot lani in poldrugi odstotek več kot leta 2011. Tržaško pristanišče je v enajstih mesecih lanskega leta povečalo pretovor za 11 odstotkov, beneško pa za 16 odstotkov. Višjo rast je doseglo tudi reško pristanišče.
