Tiskane izdaje
Kobdilj − Sinoči so pri Serzentovih v Kobdilju, kot se pravi rojstni domačiji arhitekta in urbanista Maksa Fabianija, ki jo obnavljata Blanka in Andrej Malgaj, odkrili doprsni kip Maksa Fabianija, delo akademskega kiparja Janeza Pirnata.
»Fabiani ima svoj spomenik na Dunaju, v družbi spomenikov najpomembnejših znanstvenikov Avstro-Ogrske, in ne gre, da ga ne bi imeli doma,« je na včerajšnji slovesnosti na borjaču kmečkega dvora s šeststoletno murvo razlog za postavitev doprsnega kipa Maksa Fabianija pojasnila Blanka Malgaj.
Spomenik, ki ga je kulturnik Janez Pirnat izklesal iz braškega kamna, stoji pred bodočo družinsko sobo njegove družine, na robu borjača kmečkega dvora, ki se, kot je dejal sinočnji govorec arhitekt Janez Koželj, po zaslugi Malgajevih prebuja v novo, polno domovanje kot vinogradniška posest, kulturno prizorišče, poustvarjeni zgodovinski kraj, na ta način pa se dejansko nadaljuje največji življenjski projekt Maksa Fabianija, tisti projekt, zaradi katerega se je odpovedal vsem častem in udobju akademskega življenja na Dunaju in v Ljubljani in se vrnil domov.
Univerzalni ustvarjalec, vsem oblastem tujec
Odkritje spomenika je bil 15. dogodek v nizu dogodkov, posvečenih 150. obletnici rojstva Maksa Fabianija. »Zgodovinska razdalja je priložnost, da osvetlimo njegovo življenje in delo, njegovo duhovno in zgrajeno, njegovo teoretično in praktično zapuščino bolj objektivno in brez ideoloških predsodkov, saj sta bila njegovo delo in delovanje neprestano žrtvi političnih, nacionalnih, nazorskih delitev in tudi krivičnih obsodb, med drugimi tudi umetnostnozgodovinskih. Danes zvečer se je Maks Fabiani uradno vrnil domov, k Serzentovim, na domačijo, k murvi, v domači kraj, po katerem je vse življenje hrepenel, kateremu je vse življenje pripadal, zaradi katerega se je odpovedal mestu in svetu, da bi ga tukaj poustvaril. Zaradi njegovega polnega, plodovitega življenja nekateri še vedno žal ne razumejo, da je bil razseljena osebnost. Za vse oblasti politično sumljiv, tujec, za Avstrijce Slovenec, za Italijane Avstrijec, za Slovence Italijan. S svojo široko humanistično in tehnično izobrazbo, s svojo kulturno razgledanostjo in talenti je bil Fabiani univerzalni ustvarjalec, danes rečemo renesančanega tipa. Poleg urbanizma in arhitekture je tudi slikal, pisal, izumljal, razmišljal o velikih projektih, razvil preroške vizije,« je Fabianija sinoči opisal Janez Koželj, tudi predsednik iniciativnega odbora za postavitev spomenika zavoda Fabiani, ki sta ga ustanovila Malgajeva.
Zgodba o murvi
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so, kot je pojasnila Eda Belingar z novogoriške enote zavoda, zadovoljni, da so ruševine Fabianijeve rojstne domačije − vsaj te jim je uspelo ohraniti pred desetletji z javnimi sredstvi − kupili lastniki s tako veliko smisla za obnovo, ki poteka v skladu s konzervatorskim načrtom.
Domačijo že danes radi obiskujejo sprehajalci na Fabianijevi poti, ki pripelje do Serzentovih, Malgajevi pa jo bodo za turistični obisk odprli, ko bo obnova kulturnega spomenika, posestva z enajstimi zgradbami, ki jo izvajajo izključno z lastnim denarjem, končana. Obnovljena sta dva objekta, dvorišče, vrt s 115 metri dolgim latnikom, ki vodi proti vodnemu viru, bazenčku z otočkom ter popolnoma obnovljenemu vinogradu pikolita, kot so ga negovali Fabijanijevi. Posestvo, ki je že danes legenda, kot pravi Blanka Malgaj, bodo spremenili v turistično točko z zgodbo o Fabianijevih murvi in pikolitu, o kraških vinih, zgodbo o vrtu, konjušnici in še o čem.
