Male čistilne naprave nas bodo stale do pol milijarde evrov
Evropska direktiva: Do leta 2021 je treba urediti odvajanje vseh odplak – Občine za subvencije razpisujejo drobiž, kakor da bomo čistilne naprave gradili celo stoletje
Odpri galerijo
Male čistilne naprave je treba postaviti povsod, kjer ni kanalizacijskega omrežja s skupno čistilno napravo. FOTO: Franc Milošič Foto Simona Fajfar
Ptuj – Do konca leta 2021 bi morala biti v skladu z evropsko direktivo vsa gospodinjstva opremljena tako, da odplake iz njih ne bi več delale škode naravi. Koliko dela nas čaka, natančno ne ve nihče. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je zunaj območij strnjene poselitve okoli 191.500 stavb s hišnimi številkami, od katerih jih je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih le 14.300. Subvencije za male komunalne čistilne naprave (MKČN) so letos razpisali v komaj dobri tretjini občin, vsi razpisi skupaj pa niso vredni niti pol milijona evrov.
Franc Milošič
Težko si je predstavljati, kako veliko nalogo bo treba opraviti po državi v kratkih treh letih, da bomo izpolnili zahteve evropske direktive iz leta 1991, za kar smo se obvezali ob vstopu v EU. Glede na podatke okoljskega ministrstva, da zunaj območij strnjene poselitve kar 177.200 objektov s hišnimi številkami ni priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, to pomeni, da bo večino teh domovanj moralo imeti ali MKČN ali nepretočne greznice, ki so ponavadi še dražje. Posamezne občine imajo sicer približne ocene, kje vse bi morali občani urediti male čistilne naprave, a so v teh izračunih številne neznanke: več domov lahko zgradi skupno napravo z večjo zmogljivostjo, če jim to dopušča teren, nekatere stavbe so večstanovanjske in bo treba temu prilagoditi velikost naprave ... Če bi vsaka hišna številka imela lastno, bi jih morali urediti 177.000, kar pri ceni 3000 evrov za povprečno napravo za pet do šest ljudi – ali populacijskih enot (PE) – pomeni investicijo v višini 530 milijonov evrov.
Za tri mesta odplak v neznano
Tudi če se izračuna lotimo z druge strani, naloga, za katero ima država manj kot tri leta časa, ni nič manj zahtevna. Zunaj strnjeno poseljenih območij, t. i. aglomeracij, je stalno prijavljenih 445.000 prebivalcev, od katerih jih je 408.000 brez priključkov na javno kanalizacijo. Po podatkih okoljskega ministrstva ima kar 317.000 prebivalcev neustrezne greznice, za 91.500 ljudi (toliko prebivalcev imajo skupaj na primer Koper, Kranj in Novo mesto) pa sploh ni podatkov, kam se stekajo njihove odplake. Po tej statistiki bi bilo tako treba zgraditi 136.000 MKČN z zmogljivostjo tri populacijske enote oziroma ustrezno manjše število zmogljivejših, kar bo še vedno stalo več kot 300 milijonov evrov.
Občine subvencionirajo do 50 odstotkov
Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so odgovorne občine. Za strnjeno poselitev morajo (z)graditi kanalizacijske sisteme, za male čistilne naprave pa je nepovratno subvencioniranje letos razpisala le dobra tretjina vseh; nekatere med njimi že drugo ali tretje leto zapored. Vendar vsi letošnji občinski razpisi skupaj niso vredni niti pol milijona evrov, pa tudi subvencije po občinah so večinoma dokaj skromne. Dodatna težava je, da ponekod za ponujena sredstva ni zanimanja, čeprav bodo občine dokončno oceno o tem imele šele po preteku vseh rokov za oddajo vlog.
V nekaterih občinah so subvencije omejene navzgor (Medvode, Ptuj 1500, Žetale 1400, Trbovlje, Cirkulane 1200, Rače - Fram 1000, Loška dolina pa le 170 evrov za napravo do 15 PE), drugje je razpisan znesek na zmogljivost naprave (Cirkulane 350 evrov na PE, Laško 600 evrov do šest PE, Postojna 1500 evrov za tri PE ...).
Vodja odvajanja in čiščenja odplak v Komunali Ptuj Jernej Šömen razkriva, da v ptujski občini zdaj deluje že okoli 50 MKČN, koliko je vseh v državi, pa na ministrstvu za okolje in prostor ne vedo, ker da tudi ne razpisujejo sredstev za njihovo sofinanciranje. Šömen pravi, da so na najslabšem ljudje, ki si zgradijo dom na območju strnjene poselitve, kjer občina še ni zgradila kanalizacije, saj ne morejo dobiti subvencije za lastno čistilno napravo ali nepretočno greznico, na javno omrežje pa se tudi ne morejo priključiti.
Za koga bodo odplake cenejše?
Več kot polovica občin sploh še ni razpisala subvencij, tudi tam, kjer so jih, pa ne zadostujejo za gradnjo MKČP, zato bodo morali globlje v žepe seči lastniki hiš. Poleg investicijskega izdatka bodo morali nekaj mesecev po zagonu plačati še pregled in meritve, nato pa plačevati še odvažanje gošče iz naprave. Čeprav si bodo lastniki hiš s postavitvijo MKČN okoljsko dajatev znižali za 90 odstotkov, zaradi še ne dovolj dolge prakse ni mogoče natančno izračunati, koliko jih bo dolgoročno stalo čiščenje odplak v primerjavi z njihovimi soobčani, ki imajo hiše priključene na kanalizacijsko omrežje.
A ker evropska uredba, ki zahteva MKČN, ne predpisuje možnih sankcij in ker je bil skrajni rok za ureditev enkrat že podaljšan, si v številnih gospodinjstvih in občinah s tem problemom še ne belijo glave.
Franc Milošič
Težko si je predstavljati, kako veliko nalogo bo treba opraviti po državi v kratkih treh letih, da bomo izpolnili zahteve evropske direktive iz leta 1991, za kar smo se obvezali ob vstopu v EU. Glede na podatke okoljskega ministrstva, da zunaj območij strnjene poselitve kar 177.200 objektov s hišnimi številkami ni priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, to pomeni, da bo večino teh domovanj moralo imeti ali MKČN ali nepretočne greznice, ki so ponavadi še dražje. Posamezne občine imajo sicer približne ocene, kje vse bi morali občani urediti male čistilne naprave, a so v teh izračunih številne neznanke: več domov lahko zgradi skupno napravo z večjo zmogljivostjo, če jim to dopušča teren, nekatere stavbe so večstanovanjske in bo treba temu prilagoditi velikost naprave ... Če bi vsaka hišna številka imela lastno, bi jih morali urediti 177.000, kar pri ceni 3000 evrov za povprečno napravo za pet do šest ljudi – ali populacijskih enot (PE) – pomeni investicijo v višini 530 milijonov evrov.
Za tri mesta odplak v neznano
Tudi če se izračuna lotimo z druge strani, naloga, za katero ima država manj kot tri leta časa, ni nič manj zahtevna. Zunaj strnjeno poseljenih območij, t. i. aglomeracij, je stalno prijavljenih 445.000 prebivalcev, od katerih jih je 408.000 brez priključkov na javno kanalizacijo. Po podatkih okoljskega ministrstva ima kar 317.000 prebivalcev neustrezne greznice, za 91.500 ljudi (toliko prebivalcev imajo skupaj na primer Koper, Kranj in Novo mesto) pa sploh ni podatkov, kam se stekajo njihove odplake. Po tej statistiki bi bilo tako treba zgraditi 136.000 MKČN z zmogljivostjo tri populacijske enote oziroma ustrezno manjše število zmogljivejših, kar bo še vedno stalo več kot 300 milijonov evrov.
Občine subvencionirajo do 50 odstotkov
Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so odgovorne občine. Za strnjeno poselitev morajo (z)graditi kanalizacijske sisteme, za male čistilne naprave pa je nepovratno subvencioniranje letos razpisala le dobra tretjina vseh; nekatere med njimi že drugo ali tretje leto zapored. Vendar vsi letošnji občinski razpisi skupaj niso vredni niti pol milijona evrov, pa tudi subvencije po občinah so večinoma dokaj skromne. Dodatna težava je, da ponekod za ponujena sredstva ni zanimanja, čeprav bodo občine dokončno oceno o tem imele šele po preteku vseh rokov za oddajo vlog.
V nekaterih občinah so subvencije omejene navzgor (Medvode, Ptuj 1500, Žetale 1400, Trbovlje, Cirkulane 1200, Rače - Fram 1000, Loška dolina pa le 170 evrov za napravo do 15 PE), drugje je razpisan znesek na zmogljivost naprave (Cirkulane 350 evrov na PE, Laško 600 evrov do šest PE, Postojna 1500 evrov za tri PE ...).
Vodja odvajanja in čiščenja odplak v Komunali Ptuj Jernej Šömen razkriva, da v ptujski občini zdaj deluje že okoli 50 MKČN, koliko je vseh v državi, pa na ministrstvu za okolje in prostor ne vedo, ker da tudi ne razpisujejo sredstev za njihovo sofinanciranje. Šömen pravi, da so na najslabšem ljudje, ki si zgradijo dom na območju strnjene poselitve, kjer občina še ni zgradila kanalizacije, saj ne morejo dobiti subvencije za lastno čistilno napravo ali nepretočno greznico, na javno omrežje pa se tudi ne morejo priključiti.
Za koga bodo odplake cenejše?
Več kot polovica občin sploh še ni razpisala subvencij, tudi tam, kjer so jih, pa ne zadostujejo za gradnjo MKČP, zato bodo morali globlje v žepe seči lastniki hiš. Poleg investicijskega izdatka bodo morali nekaj mesecev po zagonu plačati še pregled in meritve, nato pa plačevati še odvažanje gošče iz naprave. Čeprav si bodo lastniki hiš s postavitvijo MKČN okoljsko dajatev znižali za 90 odstotkov, zaradi še ne dovolj dolge prakse ni mogoče natančno izračunati, koliko jih bo dolgoročno stalo čiščenje odplak v primerjavi z njihovimi soobčani, ki imajo hiše priključene na kanalizacijsko omrežje.
A ker evropska uredba, ki zahteva MKČN, ne predpisuje možnih sankcij in ker je bil skrajni rok za ureditev enkrat že podaljšan, si v številnih gospodinjstvih in občinah s tem problemom še ne belijo glave.
