Janez Janša: Pred nami ni katastrofe ali ledene gore, kot se slika
Danes o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Zahteva, naj se do nje opredeli predsednik republike, brez večinske podpore.
Odpri galerijo
Ob 9. uri se je začela izredna seja državnega zbora, na kateri bodo med drugim odločali o predlogu ustavne obtožbe premierja Janeza Janše. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Poslanci so ob današnjem začetku izredne seje najprej odločali, ali bodo zahtevali mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o predlagani ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janša. Ker predlog ni bil sprejet, so z obravnavo predloga ustavne obtožbe nadaljujejo, sicer bi nadaljevali šele v ponedeljek. Tak sklep je podprlo 36 poslancev, 48 pa jih je bilo proti.
»Predsednik republike se nima kaj opredeljevati do tega, ker je to stvar postopka v državnem zboru,« je vodja poslancev SDS Danijel Krivec že pred tem nakazal, kako bo glasovala koalicija. Ključne glasove pa so prispevali še SNS, Desusa in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanca narodnih skupnosti. Nekaj članov teh poslanskih skupin je sicer manjkalo.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je izpostavil, da mnenja predsednika republike ne potrebujejo pri sestavljanju vlade in pri konstruktivni nezaupnici, zato ga tudi pri ustavni obtožbi predsednika vlade po njegovem mnenju ne.
Čeprav imajo LMŠ, SD, Levica, SAB in četvorček nepovezanih 43 glasov, ki so napovedali podporo ustavni obtožbi, opozicijski sogovorniki ne pričakujejo, da bi zbrali 46 glasov za to, da bi o očitkih zoper predsednika vlade presojalo ustavno sodišče. To lahko ugotovi, da obtožba ni utemeljena in obtoženega oprosti, če ugotovi kršitev ustave ali zakona, pa lahko tudi odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija. Za to je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh sodnikov.
V koaliciji pravijo, da je predlog brezpredmeten, saj se očitane točke, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva in s tem številne prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe, ter da se Janša vpleta v delo tožilstva in pritiska na medije, ne zdijo kršitev zakonodaje. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je dejal, da gre za nov poskus političnega obračunavanja, ki sledi nedavno spodleteli konstruktivni nezaupnici, v SMC pa so izpostavili, da predlog ustavne obtožbe govori nekaj, dejstva pa drugo. Da predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, so napovedali tudi že v SNS.
V Desus, kjer bodo glasovali po svoji vesti in prispevali odločilne glasove eni ali drugi strani, menijo, da gre pri predlogu ustavne obtožbe bolj za iskanje pozornosti in dvigovanje točk v javnomnenjskih raziskavah, je dejal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Dodal je, da zagovarjajo svobodo medijev, zato obsojajo vsakršne poskuse pritiskov nanje, tudi s pogojevanjem obstoja s finančnimi sredstvi. Po njegovem mnenju je potreben dialog za ponovno vzpostavitev normalnega dela STA.
»Kot začasni minister za zdravje je opustil nabavo zadostne količine odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna; kot predsednik vlade še vedno opušča zakonsko dolžnost financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), opušča tudi golo seznanitev vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca in opušča imenovanje državnih tožilcev. Ponavljam: ravna mimo zakonov in ustave, pa tudi mednarodnih pravnih aktov, k spoštovanju katerih se je Republika Slovenija - če vam je všeč ali ne - zavezala,« pa je v imenu predlagateljev ustavne obtožbe uvodoma navedel LMŠ Jani Möderndorfer.
Möderndorfer poslance pozval, da je danes čas, da se razbremenite strankarskih spon, zaobljub in pokažete, da je vlada vedno izvoljena v tej dvorani in ne obratno, zato glasujte po svoji vesti v imenu ljudstva.
Bojana Muršič je v imenu poslancev SD dejala, da je v Sloveniji trenutno samovoljna oblast, ki se pri uresničevanju svojih političnih ciljev ne ozira na nič - ne na ustavo ne na zakone, še najmanj na ljudi. Kot je dejala, je epidemija v mnogih ljudeh prebudila najboljše, medtem ko so težki časi v nekaterih prebudili najslabše. »Imamo neko kliko na oblasti, ki si lahko dovoli vse, imamo vse ostale, ki smo že eno leto podvrženi povsem arbitrarnim poskusom delegiranja zakonov, norm, določb in na koncu koncev tudi kazni,« pa je ocenil koordinator Levice Luka Mesec in dodal, da za to nikakor ni kriv le Janša, ampak tudi vsi tisti v državnem zboru, ki mu omogočajo, da počne, kar počne.
»Predsednik vlade v skladu s svojo dolgoletno agendo in pred našimi očmi dobesedno spreminja našo državo. Spreminja smer, ki večini naših državljank in državljanov ni pogodu. Načrtno in sistematično odpravlja naš politični in demokratični red, pri tem pa mu je v pomoč koalicija s pomočniki, ki tega bodisi ne vidijo bodisi zaradi opitosti z oblastjo ne želijo videti,« pa je dejala Maša Kociper, vodja poslancev SAB.
»Predsednik republike se nima kaj opredeljevati do tega, ker je to stvar postopka v državnem zboru,« je vodja poslancev SDS Danijel Krivec že pred tem nakazal, kako bo glasovala koalicija. Ključne glasove pa so prispevali še SNS, Desusa in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanca narodnih skupnosti. Nekaj članov teh poslanskih skupin je sicer manjkalo.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je izpostavil, da mnenja predsednika republike ne potrebujejo pri sestavljanju vlade in pri konstruktivni nezaupnici, zato ga tudi pri ustavni obtožbi predsednika vlade po njegovem mnenju ne.
Janez Janša: Pred nami ni katastrofe ali ledene gore, kot se slika
Predsednik vlade Jane Janše se je udeležil seje državnega zbora šele po mednarodnih obveznostih popoldan, ko je naprej povedal, da je imel za razpravo glede ustavne obtožbe rezerviran dan v prejšnjem tednu. »Veliko stvari smo morali prestaviti v tem času. Razpravo organizirate na dan, ko je seja vlade, vrsto pripravljalnih sestankov in sestanek med vlado in in vodjami poslanskih skupin v EP,« je dejal.
Nato pa, da ima opozicija na voljo različne instrumente, tudi oni so jih v opoziciji uporabljali, a da so imeli po njegovih besedah neko mero. »Ukradli ste nam volitve, protiustavno jemali mandate, ko smo bili v opoziciji bi lahko blokirali proceduro, a tega nismo naredili. Nismo niti splošno obstruirali seje,« je med drugim dejal opoziciji.
Svoje očitke je nato usmeril na pretekle vlade in znova opozoril, da je bilo na področju zdravstva in demografske politike narejenega premalo.
Da pred nami ni katastrofe ali ledene gore, kot se slika v predlogu ustavne obtožbe, pa je še dejal Janša in navedel, da je pred nami zelo optimističen čas, razen, če ga bomo sami pokvarili.
Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.
»Pred kratkim je evropska komisija izdala makroekonomske napovedi za celotno evroobmočje in države članice EU in te napovedi omogočajo primerjave. Te napovedi so tudi boljše, kot so bile lani jeseni. Slovenija je po gospodarski rasti za letos na 6. mestu,« je zatrdil Janša.
Ob tem je Janša pozval zbrane v državnem zboru k sodelovanju, saj bosta tudi okrevanje in odpornost velik izziv. Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu, je naštel.
Predsednik vlade Jane Janše se je udeležil seje državnega zbora šele po mednarodnih obveznostih popoldan, ko je naprej povedal, da je imel za razpravo glede ustavne obtožbe rezerviran dan v prejšnjem tednu. »Veliko stvari smo morali prestaviti v tem času. Razpravo organizirate na dan, ko je seja vlade, vrsto pripravljalnih sestankov in sestanek med vlado in in vodjami poslanskih skupin v EP,« je dejal.
Nato pa, da ima opozicija na voljo različne instrumente, tudi oni so jih v opoziciji uporabljali, a da so imeli po njegovih besedah neko mero. »Ukradli ste nam volitve, protiustavno jemali mandate, ko smo bili v opoziciji bi lahko blokirali proceduro, a tega nismo naredili. Nismo niti splošno obstruirali seje,« je med drugim dejal opoziciji.
Svoje očitke je nato usmeril na pretekle vlade in znova opozoril, da je bilo na področju zdravstva in demografske politike narejenega premalo.
Da pred nami ni katastrofe ali ledene gore, kot se slika v predlogu ustavne obtožbe, pa je še dejal Janša in navedel, da je pred nami zelo optimističen čas, razen, če ga bomo sami pokvarili.
Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.
»Pred kratkim je evropska komisija izdala makroekonomske napovedi za celotno evroobmočje in države članice EU in te napovedi omogočajo primerjave. Te napovedi so tudi boljše, kot so bile lani jeseni. Slovenija je po gospodarski rasti za letos na 6. mestu,« je zatrdil Janša.
Ob tem je Janša pozval zbrane v državnem zboru k sodelovanju, saj bosta tudi okrevanje in odpornost velik izziv. Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu, je naštel.
Čeprav imajo LMŠ, SD, Levica, SAB in četvorček nepovezanih 43 glasov, ki so napovedali podporo ustavni obtožbi, opozicijski sogovorniki ne pričakujejo, da bi zbrali 46 glasov za to, da bi o očitkih zoper predsednika vlade presojalo ustavno sodišče. To lahko ugotovi, da obtožba ni utemeljena in obtoženega oprosti, če ugotovi kršitev ustave ali zakona, pa lahko tudi odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija. Za to je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh sodnikov.
Poslanci SDS med izredno sejo državnega zbora, na kateri razpravljajo o ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janše. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
9 ur je napovedanih za razpravo.
V Desus, kjer bodo glasovali po svoji vesti in prispevali odločilne glasove eni ali drugi strani, menijo, da gre pri predlogu ustavne obtožbe bolj za iskanje pozornosti in dvigovanje točk v javnomnenjskih raziskavah, je dejal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Dodal je, da zagovarjajo svobodo medijev, zato obsojajo vsakršne poskuse pritiskov nanje, tudi s pogojevanjem obstoja s finančnimi sredstvi. Po njegovem mnenju je potreben dialog za ponovno vzpostavitev normalnega dela STA.
Jani Moderndorfer med izredno sejo državnega zbora, na kateri razpravljajo o ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janše. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Möderndorfer poslance pozval, da je danes čas, da se razbremenite strankarskih spon, zaobljub in pokažete, da je vlada vedno izvoljena v tej dvorani in ne obratno, zato glasujte po svoji vesti v imenu ljudstva.
Bojana Muršič je v imenu poslancev SD dejala, da je v Sloveniji trenutno samovoljna oblast, ki se pri uresničevanju svojih političnih ciljev ne ozira na nič - ne na ustavo ne na zakone, še najmanj na ljudi. Kot je dejala, je epidemija v mnogih ljudeh prebudila najboljše, medtem ko so težki časi v nekaterih prebudili najslabše. »Imamo neko kliko na oblasti, ki si lahko dovoli vse, imamo vse ostale, ki smo že eno leto podvrženi povsem arbitrarnim poskusom delegiranja zakonov, norm, določb in na koncu koncev tudi kazni,« pa je ocenil koordinator Levice Luka Mesec in dodal, da za to nikakor ni kriv le Janša, ampak tudi vsi tisti v državnem zboru, ki mu omogočajo, da počne, kar počne.
»Predsednik vlade v skladu s svojo dolgoletno agendo in pred našimi očmi dobesedno spreminja našo državo. Spreminja smer, ki večini naših državljank in državljanov ni pogodu. Načrtno in sistematično odpravlja naš politični in demokratični red, pri tem pa mu je v pomoč koalicija s pomočniki, ki tega bodisi ne vidijo bodisi zaradi opitosti z oblastjo ne želijo videti,« pa je dejala Maša Kociper, vodja poslancev SAB.
