Mandarić ne more klifa vpisati v zemljiško knjigo
Dokument o zemljišču, na katerem gradnja
ni dovoljena. Mandarić gre na vrhovno sodišče.
Odpri galerijo
Milan Mandarić FOTO: Blaž Samec
Koper – Čeprav sta se odvetnik Franci Matoz in srbski podjetnik Milan Mandarić že pred časom sodno poravnala, da je zemljišče na klifu pri Žusterni Mandarićevo, ga ta še vedno ne more vpisati v zemljiško knjigo, zato je njegov formalni lastnik še vedno Matoz.
O tem je pravnomočno odločilo koprsko višje sodišče, zato bo odvetniška pisarna Carmen Dobnik vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.
Franci Matoz in Milan Mandarić sta se poravnala pred skoraj enim letom. Matoz je iz posla izstopil in priznal, da je dejanski lastnik Mandarić, ki je prispeval večino kupnine za skupaj 9400 kvadratnih metrov veliko parcelo na klifu med vhodom v predor Markovec in Žusterno. Ko sta zemljišče kupovala, se je v zemljiško knjigo vpisal Matoz, ker Mandarić ni izpolnjeval vseh pogojev za vpis. Takrat je občina Koper zamudila priložnost za uveljavitev predkupne pravice in niti v sodnih postopkih ji ni uspelo prepričati, da bi morala ona pridobiti zemljišče, ki ga je potrebovala za gradnjo panoramskega dvigala med obalo in Markovim hribom.
Potem ko je parcela vsebinsko, ne pa formalno prešla na Milana Mandarića, se je občina ponovno pritožila in (verjetno prav z Matozovo pomočjo) spet zahtevala uveljavitev predkupne pravice. Okrožno sodišče je dalo prav občini, in ko so se Mandarićevi zastopniki pritožili, je odločitev pred kratkim potrdilo še Višje sodišče v Kopru. S takšno odločitvijo se ne strinjajo Mandarićevi odvetniki iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik, ki trdijo, da je sklenjena sodna poravnava med Matozom in Mandarićem izenačena s pravnomočno sodno odločbo.
»To pomeni, da je iz meritorne sodne odločitve razvidno, da je Mandarić lastnik zemljišča. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo le še tehnično uresničevati že sprejeto odločitev drugega sodišča,« je zapisal Jernej Kos, ki pojasnjuje, da je njihov varovanec tudi državljan ZDA in da ima pravico do nakupa zemljišča v Sloveniji. Po njegovem mnenju pa Mandariću ne bi bilo treba predložiti potrdila občine Koper, da ne uveljavlja predkupne pravice, saj da sodna poravnava ni enako kot kupoprodajna pogodba in da občina lahko uvejavlja predkupno pravico le v primeru kupoprodajne pogodbe. »O tem se sodišče sploh ni opredeljevalo in ignoriralo zakon ter sprejeto sodno prakso. Zato bomo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. Ni mogoče dopustiti, da bi obstajala sodna odločba, ki Mandarića določa za lastnika, ta pa se ne bi mogel vpisati v zemljiško knjigo,« je dejal Kos.
Toda Franci Matoz in višje sodišče sta prepričana drugače. Da ima občina Koper ob vsaki spremembi lastništva, ne glede na to, kako ga pridobi, predkupno pravico. Višja sodnica Nataša Butina Mrakič je v svoji sodbi pojasnila, da je Mestna občina Koper potencialna predkupna upravičenka. Ali ima do tega res pravico, pa je mogoče preveriti le na podlagi potrdila pristojnega organa o namenu uporabe nepremičnine. In če ti akti potrjujejo predkupno pravico, bi moral predlagatelj (Milan Mandarić) za vpis v zemljiško knjigo predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Toda občina verjetno niti ni več zainteresirana za nakup zemljišča, saj se na podelitev služnostne pravice za dvigalo na Markovec niti Mandarić ni pritožil. A Mandarić bo raje počakal na odločitev vrhovnega sodišča in šele potem občini ponudil pojasnilo o predkupni pravici.
O tem je pravnomočno odločilo koprsko višje sodišče, zato bo odvetniška pisarna Carmen Dobnik vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.
Franci Matoz in Milan Mandarić sta se poravnala pred skoraj enim letom. Matoz je iz posla izstopil in priznal, da je dejanski lastnik Mandarić, ki je prispeval večino kupnine za skupaj 9400 kvadratnih metrov veliko parcelo na klifu med vhodom v predor Markovec in Žusterno. Ko sta zemljišče kupovala, se je v zemljiško knjigo vpisal Matoz, ker Mandarić ni izpolnjeval vseh pogojev za vpis. Takrat je občina Koper zamudila priložnost za uveljavitev predkupne pravice in niti v sodnih postopkih ji ni uspelo prepričati, da bi morala ona pridobiti zemljišče, ki ga je potrebovala za gradnjo panoramskega dvigala med obalo in Markovim hribom.
Pravniška bitka
Potem ko je parcela vsebinsko, ne pa formalno prešla na Milana Mandarića, se je občina ponovno pritožila in (verjetno prav z Matozovo pomočjo) spet zahtevala uveljavitev predkupne pravice. Okrožno sodišče je dalo prav občini, in ko so se Mandarićevi zastopniki pritožili, je odločitev pred kratkim potrdilo še Višje sodišče v Kopru. S takšno odločitvijo se ne strinjajo Mandarićevi odvetniki iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik, ki trdijo, da je sklenjena sodna poravnava med Matozom in Mandarićem izenačena s pravnomočno sodno odločbo.
»To pomeni, da je iz meritorne sodne odločitve razvidno, da je Mandarić lastnik zemljišča. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo le še tehnično uresničevati že sprejeto odločitev drugega sodišča,« je zapisal Jernej Kos, ki pojasnjuje, da je njihov varovanec tudi državljan ZDA in da ima pravico do nakupa zemljišča v Sloveniji. Po njegovem mnenju pa Mandariću ne bi bilo treba predložiti potrdila občine Koper, da ne uveljavlja predkupne pravice, saj da sodna poravnava ni enako kot kupoprodajna pogodba in da občina lahko uvejavlja predkupno pravico le v primeru kupoprodajne pogodbe. »O tem se sodišče sploh ni opredeljevalo in ignoriralo zakon ter sprejeto sodno prakso. Zato bomo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. Ni mogoče dopustiti, da bi obstajala sodna odločba, ki Mandarića določa za lastnika, ta pa se ne bi mogel vpisati v zemljiško knjigo,« je dejal Kos.
Na potezi vrhovno sodišče
Toda Franci Matoz in višje sodišče sta prepričana drugače. Da ima občina Koper ob vsaki spremembi lastništva, ne glede na to, kako ga pridobi, predkupno pravico. Višja sodnica Nataša Butina Mrakič je v svoji sodbi pojasnila, da je Mestna občina Koper potencialna predkupna upravičenka. Ali ima do tega res pravico, pa je mogoče preveriti le na podlagi potrdila pristojnega organa o namenu uporabe nepremičnine. In če ti akti potrjujejo predkupno pravico, bi moral predlagatelj (Milan Mandarić) za vpis v zemljiško knjigo predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Toda občina verjetno niti ni več zainteresirana za nakup zemljišča, saj se na podelitev služnostne pravice za dvigalo na Markovec niti Mandarić ni pritožil. A Mandarić bo raje počakal na odločitev vrhovnega sodišča in šele potem občini ponudil pojasnilo o predkupni pravici.
