Tiskane izdaje
Ljubljana – Papež Frančišek je včeraj objavil pismo Misericordia et misera, Usmiljenje in usmiljenja potrebna, s katerim vsem duhovnikom podeljuje možnost odveze od greha zaradi splava, ki je doslej veljala za sveto leto usmiljenja – to se je sklenilo pred dnevi.
Papež v pismu poudari, da je splav težek greh, ker konča življenje nedolžnega, obenem pa zatrdi, da ne obstaja noben greh, ki ga božje usmiljenje ne bi moglo uničiti, ko najde skesano srce. Čeprav Frančišek vseskozi poudarja, da mora biti cerkev vključujoča, je tudi to ena od njegovih odločitev, ki je mnoge presenetila, saj so doslej, z izjemo svetega leta, lahko odvezovali od grehov zaradi splava le škofi ali od njih delegirani duhovniki.
Tradicionalisti se zgražajo, ne pa tudi vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Na današnji tiskovni konferenci Slovenske škofovske konference sta njen predsednik Andrej Glavan in tajnik Tadej Strehovec dejala, da slovenski škofi papeževo odločitev podpirajo, ker je »vsakemu človeku treba dati možnost, da se spravi z Bogom in vključi v cerkev«.
Ločeni in ponovno poročeni
Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o papeževi posinodalni apostolski spodbudi Amoris laetitia (Radost ljubezni), ki vsem v cerkvi prav tako ni všeč, obenem pa ji očitajo nejasnost v poglavju o pastorali ločenih in ponovno civilno poročenih, ki po tradicionalnem nauku živijo v grehu, zaradi česar ne smejo pristopiti k obhajilu, papež pa jim s tem dokumentom odpira vrata. Zaradi možnih različnih interpretacij bodo slovenski škofje pripravili navodila, ki naj bi pomagala duhovnikom in vernikom pravilno razumeti omenjeno poglavje. Po besedah Glavana je Frančiškova pot prava, saj »je treba iti naproti ljudem, ki so v stiski, ne pa jih izključevati«. Zakon je načeloma nerazvezljiv, je dejal, vendar okoliščine prinesejo tudi veliko izrednih primerov, kar je treba upoštevati, in cerkev ne bi smela nikogar izključevati.
Govor je bil tudi o uvajanju tako imenovanega hitrega postopka za ugotavljanje ničnosti zakona, ki ga omogoča leto staro papeževo pismo. Tudi temu dokumentu so slovenski škofje naklonjeni, saj bo pomagal ljudem, ki so v stiski.
Katoličanov 74 odstotkov
Zbrali in predstavili so tudi zanimive statistične podatke. V Sloveniji je bilo leta 2015 2.064.632 prebivalcev, od tega po podatkih Katoliške cerkve 1.535.297 katoličanov ali 74,36 odstotka prebivalstva. Cerkev šteje za katoličane vse tiste, ki so bili krščeni. Število katoličanov se je v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšalo za 66.822. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2005 in 2015 zmanjšalo za 1876 oziroma za 14,13 odstotka, čeprav se je število rojstev v preteklem desetletju povečalo za 2233. Razlika med rojstvi in krsti v tem obdobju znaša 89.878 otrok. Število krstov se zmanjšuje tako na podeželju kot v mestih, vendar to ni samo slovenski pojav, temveč je značilen za celotno Evropo in zahodni svet.
Več zunajzakonskih otrok
Povečuje se število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko se je leta 1954 le 10,9 odstotka prvorojenih otrok rodilo zunaj zakonske zveze, se jih je leta 2004 44,8 odstotka, leta 2015 pa 57,9 odstotka.
Spremembe v načinu izražanja vernosti in udejstvovanja v verskem življenju predstavniki Cerkve razlagajo kot posledico družbenopolitičnih sprememb v preteklih desetletjih in celotnem stoletju, ki so vnesle sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot. Soočamo se s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja ali povsem tuja, ugotavljajo.
Mednarodne raziskave kažejo, da je generacija, rojena po letu 1980, prva, ki ji vera in verska pripadnost nista več samoumevni. Ta generacija čuti manjšo pripadnost Katoliški cerkvi, po drugi strani pa se vernost in duhovnost večata, vendar bolj kot psihološka opora v težkih trenutkih. Zanimivo je, da se kljub temu vpis v katoliške šole povečuje.
Duhovniki, redovniki
Leta 2015 je v šestih slovenskih (nad)škofijah delovalo 14 (nad)škofov, 1050 škofijskih in redovnih duhovnikov, 498 redovnic, 673 laiških katehistinj in katehistov ter 30 stalnih diakonov. Število duhovnikov se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 132, od tega za 113 škofijskih in 19 redovnih duhovnikov. V tem obdobju je bilo posvečenih 91 škofijskih duhovnikov, umrlo pa jih je 178.
Zmanjševanje je očitno tudi pri bogoslovcih. Medtem ko je bilo leta 2005 v Sloveniji 83 škofijskih bogoslovcev, jih je bilo leta 2015 51. Najmanj jih je bilo leta 2011, ko so imele vse slovenske škofije 48 bogoslovcev. Nasprotno pa je pri redovnikih nasprotni trend, saj se od leta 2009 število posvečenih redovnikov povečuje. Povečuje pa se tudi število laiških katehistinj in katehistov, v desetletju med 2005 in 2015 s 350 na 673. Je pa močan upad redovnic, saj se je njihovo število v istem obdobju zmanjšalo s 660 na 498. Nekatere redovne skupnosti v Sloveniji so zaprle samostane, druge so priključene sosednjim provincam. Število redovnic se zmanjšuje v skoraj vseh evropskih državah.
