Opozicijske stranke so vložile interpelacijo
Interpelacija zoper ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Cigler Kralja je bila danes vložena.
Odpri galerijo
Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve je sredstva na razpisu namenil zavodu v katerem deluje tudi sam. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB so v DZ vložili interpelacijo ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Očitajo mu neodgovorno delo v času epidemije na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil.
Kot je razvidno iz besedila interpelacije ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so jo poslanci vložili zaradi štirih razlogov. Prvi je ministrova odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše.
Kot so zapisali v obrazložitvi, vlada in z njo minister Cigler Kralj »kljub zavedanju, da so zaradi polimorbidnosti in povprečne starosti, višje od 80 let, oskrbovanci domov za starejše za okužbe izraziteje dovzetni, tveganje v domovih pa veliko že samo po sebi,« domovom nista posvečala izdatnejše pozornosti in skrbi. Cigler Kralj pa, kot so navedli, ni nasprotoval odločitvi takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da stanovalcev domov s sumom okužbe s koronavirusom, ki ne bodo potrebovali bolnišnične obravnave, ne bodo sprejemali v bolnišnice, ampak bodo zdravstveno oskrbo zagotavljali domovi sami.
Ob navodilu za vzpostavitev treh con v domovih pa je minister po mnenju vlagateljev »vedel, da večina domov ločenih con ne more zagotoviti, lahko je predvidel tudi posledice te nezmožnosti (torej širjenje okužb), a izdanega navodila kljub temu ni spreminjal, niti ni poskrbel za drugačno rešitev.« »Drži, da vse pristojnosti, povezane z domovi za starejše, niso v rokah ministra Ciglerja Kralja, a hkrati tudi drži, da je zdravstveno plat zgrešenega ukrepanja, ki sicer sodi pod okrilje ministrstva za zdravje, očitno dopuščal,« so zapisali.
Ciglerju Kralju očitajo tudi, da poleti »ni opravil svoje naloge, in sicer priprave domov za starejše na drugi val epidemije.« Uvedba rednega testiranja na okužbo s koronavirusom pa da je v domovih za starejše močno zamujala. Ministru očitajo tudi, da ni protestiral ob navodilih ministrstva za zdravje, da morajo okuženi zdravstveni delavci brez simptomov zaradi reševanja kadrovske stiske nadaljevati delo, čeprav so se nanašala tudi na domove za starejše.
Drugi očitek ministru je, da ni pripravil ustreznih zakonskih predlogov in drugih pravnih aktov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih. Po navedbah predlagateljev je odgovoren za nepripravo ustreznih predpisov, s katerimi bi ohranili socialno varnost zaposlenih in tako preprečili prihod okuženih ali obolelih s covidom-19 na delovno mesto. S tem bi širjenje virusa brez dvoma izrazito omejili.
Prav tako je po mnenju vlagateljev minister vodil neustrezen dialog s socialnimi partnerji in ni bil odziven ob predlogih določb, ki posegajo v pravice zaposlenih iz delovnega razmerja. Socialni dialog pa je po mnenju predlagateljev v času ministrovega predsedovanja ekonomsko-socialnemu svetu postal sam sebi namen, dialog zaradi dialoga, ne pa sredstvo za dosego soglasja oziroma dogovora. Do 15. maja, ko se je Ekonomsko-socialni svet sestal prvič, je vlada že sprejela, DZ pa potrdil prvi protikoronski zakon, njegovo novelo in drugi protikoronski zakon, kot primer navajajo predlagatelji.
V četrti točki pa Ciglerju Kralju očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev prek javnega razpisa ter posledičnega favoriziranja določene nevladne organizacije. Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil minister, je bil namreč med 17 organizacijami, ki jim je petčlanska komisija ministrstva na razpisu dodelila sredstva za odpravljanje socialnih stisk v času epidemije.
Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da je komisijo vodila članica ministrovega kabineta, torej oseba, zaposlena na ministrovo zaupanje. Sklepe o izbiri prejemnikov sredstev pa je po ministrovem pooblastilu podpisal njegov državni sekretar Cveto Uršič, ki je bil do marca 2020 zaposlen kot generalni tajnik Slovenske karitas. Pod njeno okrilje sodi tudi Nadškofijska karitas Maribor, sicer ena od prejemnic sredstev oziroma »zmagovalk« prav tega javnega razpisa, so še dodali.
Med podpisi poslancev iz omenjenih štirih opozicijskih strank pod interpelacijo, kjer je prvi podpisan vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ni podpisa poslanca SD Dejana Židana. Ta namreč meni, da si marsikateri minister aktualne vlade interpelacijo »zasluži bistveno prej kot minister Cigler Kralj, še najbolj pa celotna vlada.«
Pod interpelacijo tudi ni podpisa poslanca SAB Franca Kramarja, ki je, kot so že v četrtek pojasnili v poslanski skupini, na dolgotrajnejši bolniški odsotnosti.
Četudi so bili povabljeni k sopodpisu interpelacije, pa podpisov niso prispevali poslanci stranke Desusa, ki je poleg omenjenih štirih strank povezana v Kul. Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša je za STA pojasnil, da interpelacije še niso proučili, odločitev »na vrat na nos« pa niso želeli sprejemati. Zato je pred vložitvijo niso podpisali.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je v današnji izjavi za medije po srečanju predsednikov strank KUL dejal, da je sicer njihov glavni cilj zamenjava vlade, da pa bodo v okviru Kula vlagali interpelacije, »ker je treba opozarjati na slabo delo ministric in ministrov.« V naslednjem tednu je po njegovih besedah pričakovati vložitev interpelacij.
Po prepričanju nekaterih iz opozicije bi morala biti kmalu na vrsto za interpelacijo tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec ter minister za kulturo Vasko Simoniti.
Cigler Kralj bo po napovedih NSi interpelacijo komentiral v ponedeljek, medtem, ko jo je premier Janez Janša nemudoma. Dejstvo, da so opozicijske stranke vložile interpelacijo ministra njegove vlade, po njegovem mnenju dokazuje, da v strankah KUL »ne verjamejo v svojo famozno nezaupnico«. »Ker zakaj bi sicer odstavljali posameznega ministra, če bi verjeli, da bodo zrušili celo vlado,« je navedel.
Kot je razvidno iz besedila interpelacije ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so jo poslanci vložili zaradi štirih razlogov. Prvi je ministrova odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše.
Kot so zapisali v obrazložitvi, vlada in z njo minister Cigler Kralj »kljub zavedanju, da so zaradi polimorbidnosti in povprečne starosti, višje od 80 let, oskrbovanci domov za starejše za okužbe izraziteje dovzetni, tveganje v domovih pa veliko že samo po sebi,« domovom nista posvečala izdatnejše pozornosti in skrbi. Cigler Kralj pa, kot so navedli, ni nasprotoval odločitvi takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da stanovalcev domov s sumom okužbe s koronavirusom, ki ne bodo potrebovali bolnišnične obravnave, ne bodo sprejemali v bolnišnice, ampak bodo zdravstveno oskrbo zagotavljali domovi sami.
Ob navodilu za vzpostavitev treh con v domovih pa je minister po mnenju vlagateljev »vedel, da večina domov ločenih con ne more zagotoviti, lahko je predvidel tudi posledice te nezmožnosti (torej širjenje okužb), a izdanega navodila kljub temu ni spreminjal, niti ni poskrbel za drugačno rešitev.« »Drži, da vse pristojnosti, povezane z domovi za starejše, niso v rokah ministra Ciglerja Kralja, a hkrati tudi drži, da je zdravstveno plat zgrešenega ukrepanja, ki sicer sodi pod okrilje ministrstva za zdravje, očitno dopuščal,« so zapisali.
Ciglerju Kralju očitajo tudi, da poleti »ni opravil svoje naloge, in sicer priprave domov za starejše na drugi val epidemije.« Uvedba rednega testiranja na okužbo s koronavirusom pa da je v domovih za starejše močno zamujala. Ministru očitajo tudi, da ni protestiral ob navodilih ministrstva za zdravje, da morajo okuženi zdravstveni delavci brez simptomov zaradi reševanja kadrovske stiske nadaljevati delo, čeprav so se nanašala tudi na domove za starejše.
Drugi očitek ministru je, da ni pripravil ustreznih zakonskih predlogov in drugih pravnih aktov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih. Po navedbah predlagateljev je odgovoren za nepripravo ustreznih predpisov, s katerimi bi ohranili socialno varnost zaposlenih in tako preprečili prihod okuženih ali obolelih s covidom-19 na delovno mesto. S tem bi širjenje virusa brez dvoma izrazito omejili.
Prav tako je po mnenju vlagateljev minister vodil neustrezen dialog s socialnimi partnerji in ni bil odziven ob predlogih določb, ki posegajo v pravice zaposlenih iz delovnega razmerja. Socialni dialog pa je po mnenju predlagateljev v času ministrovega predsedovanja ekonomsko-socialnemu svetu postal sam sebi namen, dialog zaradi dialoga, ne pa sredstvo za dosego soglasja oziroma dogovora. Do 15. maja, ko se je Ekonomsko-socialni svet sestal prvič, je vlada že sprejela, DZ pa potrdil prvi protikoronski zakon, njegovo novelo in drugi protikoronski zakon, kot primer navajajo predlagatelji.
V četrti točki pa Ciglerju Kralju očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje pri dodeljevanju sredstev prek javnega razpisa ter posledičnega favoriziranja določene nevladne organizacije. Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je bil minister, je bil namreč med 17 organizacijami, ki jim je petčlanska komisija ministrstva na razpisu dodelila sredstva za odpravljanje socialnih stisk v času epidemije.
Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da je komisijo vodila članica ministrovega kabineta, torej oseba, zaposlena na ministrovo zaupanje. Sklepe o izbiri prejemnikov sredstev pa je po ministrovem pooblastilu podpisal njegov državni sekretar Cveto Uršič, ki je bil do marca 2020 zaposlen kot generalni tajnik Slovenske karitas. Pod njeno okrilje sodi tudi Nadškofijska karitas Maribor, sicer ena od prejemnic sredstev oziroma »zmagovalk« prav tega javnega razpisa, so še dodali.
Brez podpispov Desusa in Židana
Med podpisi poslancev iz omenjenih štirih opozicijskih strank pod interpelacijo, kjer je prvi podpisan vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ni podpisa poslanca SD Dejana Židana. Ta namreč meni, da si marsikateri minister aktualne vlade interpelacijo »zasluži bistveno prej kot minister Cigler Kralj, še najbolj pa celotna vlada.«
Pod interpelacijo tudi ni podpisa poslanca SAB Franca Kramarja, ki je, kot so že v četrtek pojasnili v poslanski skupini, na dolgotrajnejši bolniški odsotnosti.
Četudi so bili povabljeni k sopodpisu interpelacije, pa podpisov niso prispevali poslanci stranke Desusa, ki je poleg omenjenih štirih strank povezana v Kul. Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša je za STA pojasnil, da interpelacije še niso proučili, odločitev »na vrat na nos« pa niso želeli sprejemati. Zato je pred vložitvijo niso podpisali.
Franc Jurša, vodja poslancev Desusa, je pojasnil, da nezaupnice še niso preučili. FOTO: Vogel Voranc/Delo
Predsednik Desusa Karl Erjavec je v današnji izjavi za medije po srečanju predsednikov strank KUL dejal, da je sicer njihov glavni cilj zamenjava vlade, da pa bodo v okviru Kula vlagali interpelacije, »ker je treba opozarjati na slabo delo ministric in ministrov.« V naslednjem tednu je po njegovih besedah pričakovati vložitev interpelacij.
Po prepričanju nekaterih iz opozicije bi morala biti kmalu na vrsto za interpelacijo tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec ter minister za kulturo Vasko Simoniti.
Cigler Kralj bo po napovedih NSi interpelacijo komentiral v ponedeljek, medtem, ko jo je premier Janez Janša nemudoma. Dejstvo, da so opozicijske stranke vložile interpelacijo ministra njegove vlade, po njegovem mnenju dokazuje, da v strankah KUL »ne verjamejo v svojo famozno nezaupnico«. »Ker zakaj bi sicer odstavljali posameznega ministra, če bi verjeli, da bodo zrušili celo vlado,« je navedel.
