Dr. Mark Pleško: Človeška morala in etika sta zgrajeni na teoriji iger
»Podjetniki so neka čudna bitja. Sam sem prav gotovo ekscentrik in nenormalen, a do zdrave meje, to je do tiste, da ne škodim drugim, ampak poskušam s svojim delovanjem dodati svoj kamen v mozaiku boljše blaginje družbe«, je v podcastu Supermoč na vprašanje, ali se strinja s tezo, da nekateri podjetniki, kot pravi dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete v Ljubljani, posedujejo nekatere psihopatske lastnosti, odgovoril dr. Mark Pleško, fizik, direktor in solastnik podjetja Cosylab, ki ima vodilno vlogo v svetu razvoja programske opreme za krmilne sisteme jedrskih pospeševalnikov, radioteleskopov in drugih fizikalnih naprav.
Če bi bil žival, bi bil bolha
V poslu je treba biti prilagodljiv in je treba znati prepoznavati navsezadnje tudi značaje ljudi. To nam olajša komunikacijo, pravi Pleško. »Če vemo, kakšne narave je človek, prilagodimo naš pristop in vse lažje steče. Stereotipno radi proučujemo ljudi tudi skozi lastnosti živali. In če me vprašate, katera žival bi bil, se občasno izplača biti bolha. Je majhna, nihče je ne vidi, skoči blazno daleč in doseže ogromno kot Maverick under cover.« Kot je dodal, gotovo po značaju ni lev, simbol podcasta Supermoč, saj kralja živali razume kot preveč leno bitje.
»Slovenci smo se znali potuhniti, in ker smo bili neopazni, smo preživeli.«
»V sebi nosim ogenj, neko silo, ki je ne znam pojasniti, a me vodi, da se sprašujem, zakaj. Vselej sem se spraševal, zakaj jabolko pade z drevesa na tla, in ne v zrak, in nešteto drugih zakajev, ker sem želel vedeti vse. Spraševal sem se, zakaj so ljudje takšni, kot so. In zaradi zakajev sem lahko ustvarjal več, kot če ne bi ničesar razumel,« je dejal Mark Pleško.
»Zelo sem ponosen na podjetje Cosylab, a še mnogo bolj na to, da sem srečno poročen,« je priznal Pleško in dodal, da za uspeh mora biti prisotna ambicioznost, to je lastnost, ki smo jo Slovenci predolgo časa podcenjevali.
Pleško razume ambicioznost kot motor razvoja. »Slovenija bi si morala postaviti cilj, da v petnajstih letih prehiti Finsko po inovacijah in Avstrijo po BDP: »Vsak, ki želi doseči odličnost, mora postaviti najvišji cilj. To pomeni, če hočemo biti dobri, moramo ciljati na najboljše. To je zagotovilo, da bomo nekaj dosegli. Neambiciozni cilji prinesejo zgolj povprečje ali podpovprečje,« je prepričan Pleško.
Slovenci smo se potuhnili in preživeli
Prepričan je, da smo Slovenci kot narod odporni na velike spremembe, saj smo jih skozi zgodovino dobro prestali. »Slovenci smo se znali potuhniti, in ker smo bili neopazni, smo preživeli.«
Kaj pa danes, ko velja nepisano pravilo, ki ga diktiramo mediji in družabna omrežja, da »če nisi opazen, te ni«, ali bomo preživeli, če ne bomo opazni, prebojni, izstopajoči? »Ključ do uspeha v sodobnem času ni celofan, ampak razumevanje. Če razumemo delovanje avtomobila, ga bomo lažje upravljali; če razumemo nove tehnologije, po katerih principih delujejo, se bomo lažje zavarovali, denimo, pred krajo podatkov in vdiranjem v naša zasebna življenja.«
V mislih je imel umetno inteligenco, katere razmah gre v neslutene razsežnosti. »Prišli smo do razvojne faze umetne inteligence, ko nas ta prehiteva v tem smislu, da jo moramo presojati na kritičen način, in se resno vprašati, do katere meje sploh želimo, da se razvije.«
Kljub stališču, da je treba do znanosti gojiti večje spoštovanje kot kadar koli prej, Pleško verjame, da ima sodoben človek še vedno zelo razvito intuicijo. »Ljudje smo čustvena bitja. Mi nismo racionalna bitja. Ljudje samo mislimo, da smo racionalni. Odločitve sprejemamo s čustvi. Na primer tisti, ki ima poškodovan del možganov, ki je odgovoren za čustvovanje, se ne more odločiti, ali bi pisal z rumenim, rdečim ali modrim pisalom. To dejstvo močno izkoriščajo družbena omrežja, kot je, denimo, tiktok«.
V podcastu Supermoč je gost Mark Pleško spregovoril tudi o dedku, ki mu je dal življenjski nasvet, in sicer, da je »treba manj govoriti in več delati«, pa tudi o razlogu, zakaj kljub razmahu bega možganov še vedno ostaja v domovini. »Kakovost življenja v Sloveniji je vrhunska in za razumevanje, kam gre svet in z njim Slovenija, je treba pogledati in razumeti teorijo iger.«
