Matura preveč usmerja izobraževalni proces
Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je včeraj pripravila šesto javno predstavitev mnenj, tokrat o gimnazijskem izobraževanju. Vsi gimnazijski programi se zaključijo s splošno maturo, ki po opozorilih več razpravljavcev preveč kroji izobraževanje gimnazijcev. Predloge sprememb so že predstavili strokovni javnosti, tudi glede večjih zahtev pri vpisovanju dijakov s poklicno maturo na univerzitetne študije.
Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je napovedal, da bodo predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pripravili do konca januarja. Tam bodo tudi predlogi sprememb gimnazijskega izobraževanja. Vogrinc je dejal, da je bila gimnazija prvotno namenjena tistim, ki kažejo izrazito nadarjenost za univerzitetni študij: »Danes je eno ključnih vprašanj, kako odlično znanje gimnazijci še dosegajo, če se je delež dijakov v gimnazijskih programih povečal od 28,9 odstotka v šolskem letu 1999/2000 na 42,7 odstotka v letu 2010/2011, v letu 2022/2023 pa je delež nekoliko padel, a še vedno predstavlja 35,5 odstotka srednješolske populacije.«
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je dejala, da je v tem šolskem letu v 1. letnik gimnazijskih programov vpisanih 33 odstotkov populacije. Dodala je, da so gimnazijski programi doživeli do zdaj najmanj sprememb, a da je to razumljivo: »Gimnazija je garancija za kakovost znanja in rokohitrski ukrepi pomenijo tudi dokaj veliko tveganje, zato morajo biti spremembe premišljene.« A podatki zadnje mednarodne raziskave Pisa niso spodbudni. Čeprav so rezultati gimnazijcev najvišji, pa so prav rezultati gimnazijcev pokazali največji padec v primerjavi s prejšnjo raziskavo.
Matura
Gimnazijsko izobraževanje dijaki zaključijo s splošno maturo. Rojčeva je opozorila, da matura pogosto ni zaključek, »ampak vodilo, h kateremu se usmerja celoten izobraževalni proces v gimnazijah. To se kaže tudi v nekih odklonih, kot je dodajanje ur za izbirne predmete k maturitetnim predmetom.« Dodala je, da mimo vprašanja poučevalne prakse ne moremo: »Ugotavljamo, da prihajajo drugačne generacije, da so njihovi rezultati slabši, ampak ob tem se ne vprašamo, ali ni to logična posledica sprememb v svetu, družbi, v kateri dijaki odraščajo. Še vedno delamo enako ali zelo podobno že 30 let. Za napredek bo zato potrebno zelo veliko napora, verjetno pa tudi sprememba gledišča. Torej usmerjenost v dijake, kakršni so danes. Samo sprememba predmetnika ne bi prinesla rezultatov.«
Predsednica državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc je dejala, da so predloge sprememb mature že predstavili nekaterim skupinam strokovne javnosti. Tako razmišljajo, da bi tudi izbirne predmete omogočili opravljati na osnovni in višji ravni, pogovarjajo se, kako bi spremenili notranje dele izpitov splošne mature, ki jih ocenjujejo na šolah. Dodala je, da ravnatelji močno podpirajo idejo, da bi ustne izpite premaknili v drugi termin in drugo obliko, čeprav posebne podpore predmetnih komisij pri tem ni.
Opozorila je še na poklicno maturo in opravljanje petega predmeta splošne mature, s čimer se kandidati lahko vpišejo na nekatere univerzitetne programe. Poudarila je, da so razlike očitne in da je najmanj petina dijakov s poklicno maturo pri petem predmetu splošne mature neuspešnih: »Ne, ker ne bi bili dovolj sposobni, ampak ker jim šolski program tega ne omogoči.« Tudi zato želijo spremembe: »Želimo, da bi dijaki srednjih strokovnih šol, ki se želijo vpisovati na univerzitetni študij, opravljali tri obvezne predmete splošne mature in da bi na svojih šolah pri teh predmetih dobili možnost pridobiti vsa znanja, ki jih potrebujejo, da na te izpite lahko gredo.«
Vpis
Da je matura problematična za samo delovanje šol, je poudaril ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga: »Predlagamo, da bi ustne izpite izvedli med poukom. S tem bi se zelo skrajšal čas poteka mature, ki se zdaj zelo zajeda v naše delo. Začne se že maja. V preteklosti je bila bistveno krajša.«
Zgaga je še opozoril, da bi morali nujno spremeniti tudi vpisne pogoje za gimnazije. Dejal je, da gre za torturo, ki traja dva meseca, iz nje pa izide nauk, da v osnovni šoli ne smeš imeti ocene manj kot pet. Ravnatelji predlagajo, da bi bilo eno od meril vpisa nacionalno preverjanje znanja (NPZ): »Da bi uspeh prinesel 60 točk, NPZ 50 točk, 10 točk pa tekmovanja. S tem bi se izognili temu, da bi se učili le za ocene, ampak tudi za znanje.« Da bi za vpis na srednje šole z omejitvijo vpisa štel tudi NPZ, je omenjeno v predlogu novele zakona o osnovni šoli, a bo treba za uveljavitev spremeniti tudi srednješolsko zakonodajo, je pred kratkim povedal minister Darjo Felda.
