Tiskane izdaje
Ljubljana – S slovesno jutranjo molitvijo v Ljubljani in sedemnajstih drugih slovenskih mestih so muslimani danes začeli obhajati štiri dni trajajoči kurban bajram, praznik žrtvovanja, v katerem se spominjajo preizkušenj, pred katere je Alah postavil Abrahama, ko je od njega zahteval žrtvovanje sina Išmaela.
V Ljubljani se je v športni dvorani Slovan na Kodeljevem že navsezgodaj zjutraj zbralo približno štiri tisoč ljudi. Žensk skoraj ni bilo opaziti, saj udeležba na molitvi zanje ni obvezna.
Natanko ob 7. uri in 58 minut – to je: točno 45 minut po sončnem vzhodu – se je začela slovesna molitev, ki jo je vodil sekretar islamske skupnosti Nevzet Porić. Teološki del poslanice, ki jo je naslovil z »Dragim bratom«, je prepredel s citati iz Korana ter ga posvetil pomenu družine in pravilne vzgoje otrok; neteološki del pa džamiji, katere gradnja da je »prioriteta vseh prioritet. Islamska skupnost in muslimani v Sloveniji si zaslužijo prostor, v katerem bodo lahko dostojanstveno izpolnjevali svoje verske dolžnosti. Verjamemo in molimo k prevzvišenemu Alahu, da se bomo v nekaj letih poslovili od športnih dvoran.« Po jutranji molitvi so tisti muslimani, ki so si danes lahko zagotovili dela prost dan, sedli k družinskemu kosilu, preostali del dneva pa preživeli v druženju s sorodniki, sosedi in prijatelji.
Kurban bajram je najpomembnejši islamski praznik, v katerem muslimani povsod po svetu po Abrahamovem zgledu obredno žrtvujejo več deset tisoč ovac, koz, kamel in govedi. A oči in misli večine muslimanov, tudi slovenskih, so v teh dneh uprte v Meko, proti okoli dvema milijonoma srečnežev, ki ta čas opravljajo hadž (romanje) in s tem izpolnjujejo eno izmed petih verskih dolžnosti vsakega muslimana.
Med hadžiji je tudi 44 romarjev iz Slovenije. Štiriindvajset jih je tja odšlo na lastne stroške, dvajset – med njimi tudi mufti dr. Nedžad Grabus – pa na povabilo (in račun) ministrstva Saudske Arabije, ki je pristojno za romanja.
Njihov hadž se je začel že pred meseci, ko so sprejeli odločitev, da se odpravijo na romanje, in z njo seznanili sorodnike, prijatelje in sosede. Običaj zahteva, da le-te pred odhodom povabijo na poslovilno kosilo, ki je, kot pojasnjuje Nevzet Porić, »priložnost, da se pozabijo morebitne zamere, povabljenci pa bodočega romarja skromno obdarujejo, za kar se jim ta oddolži z darilci iz Meke«.
Obredne obveznosti hadža
Hadž sestavlja več obrednih obveznosti. Prva se imenuje ihram. Ta beseda hkrati pomeni tako samo odločitev za hadž kakor tudi posebno oblačilo iz dveh belih ogrinjal, v katero se mora preobleči vsak musliman moškega spola, preden vstopi v sveta muslimanska mesta. Nasprotno lahko ženske svete kraje muslimanske vere obiskujejo v svojih običajnih oblačilih. Romarji iz Slovenije v Meko navadno letijo iz Turčije, zaradi česar se očistijo, uredijo in zamenjajo svoja civilna oblačila za ihram pred vkrcanjem na letalo v Istanbulu.
Druga in hkrati najpomembnejša obveznost hadža je navzočnost (vukuf) na gori Arafat devetega dne dvanajstega meseca muslimanskega koledarja, ki je bil letos minuli ponedeljek. Muslimanom, ki se tega dne povzpnejo na goro Arafat in tam molijo, Alah odpusti njihove grehe. »Zelo milosten je,« pojasnjuje Nevzet Porić in navaja preroka Mohameda, ki nekje pravi, da bi Bog »odpustil grehe vernikom, tudi če bi jih ti imeli toliko, kot je zrnc peska, kapljic dežja ali pene na morju«. To je razlog za verovanje, da se hadžiji vrnejo domov z dušo, ki je tako čista, kot je duša novorojenčka. A hkrati velja, da romar, ki na zapovedani dan ni bil na gori Arafat, ni opravil hadža.
Sledi tridnevno obredno kamenjanje hudiča v dolini Mina, s katerim so verniki začeli včeraj, nadaljevali ga bodo danes, končali pa jutri. Po dopoldanskem kamenjanju hudiča se bodo jutri sredi dneva odpravili priti Kaabi, črni kocki v Meki, ki jo bodo sedemkrat obkrožili (tavaf), nato jih čaka še sedemkratna hoja med gričema Safa in Marva (saj), s čimer bodo izpolnili obredne obveznosti hadža.
Čeprav to ni del uradno predpisanega ceremoniala, si veliko vernikov po opravljenem hadžu obrije glavo, ženske pa si odrežejo koder las, s čimer simbolično nakažejo ponovno rojstvo, saj so se med romanjem očistili vseh grehov. Po opravljenem hadžu poskuša vernik po besedah Nevzeta Porića, ki je hadž opravil leta 2008, »čim manj grešiti in biti vzor drugim vernikom«.
Hadžiji iz Slovenije
Večina romarjev je moškega spola. To velja tudi za hadžije iz Slovenije, saj je bilo med 44 romarji letos samo deset žensk. Razlog je tradicionalno prepričanje, da »se spodobi, da gre na romanje glava družine«. Razlogi so tudi ekonomski. Večtedenska pot v Meko je finančno velik zalogaj. Slovenski verniki, denimo, so letos za osemnajstdnevni aranžma, ki je sicer vključeval vso oskrbo in vse pristojbine, odšteli 3500 evrov. Ker se zato na pot le redko lahko poda vsa družina, se je treba dogovoriti, kdo naj roma – izbor pa navadno pade na moške člane družine.
Prvi Slovenec, ki je odšel na hadž, je bil menda Mariborčan Bojan Osterc, ki je v islam prestopil dve leti pred tem, romanja pa se je udeležil na povabilo saudskega kralja.
Nevzet Porić ne pozna nobenega drugega Slovenca, ki bi opravil hadž, razlog za to pa je po njegovem mnenju preprost: »Slovenci ne prestopajo v islam.« Odkar se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spremenil družbeni sistem in je romanje v Meko postalo precej lažje, je po besedah Nevzeta Porića hadž opravilo že več kot 400 muslimanov iz Slovenije.
