Medgeneracijska središča: priložnost za sožitje med tremi generacijami

Ljubljana – Medgeneracijska središča po Sloveniji nastajajo kot gobe po dežju. Ustanavljajo jih humanitarne organizacije, društva upokojencev, občine, ljudske univerze, nekateri v njih vidijo poslovno priložnost. So samo modna muha ali pa temelj za razvoj naše družbe v prihodnosti?

Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje so ob staranju prebivalstva že leta 2002 začeli razvijati inovativni koncept krajevnih medgeneracijskih središč. Bila naj bi odgovor na individualizem v začetku 21. stoletja, ko so po krajevnih skupnostih zrasli enogeneracijski centri, istočasno pa se je krhala povezanost vseh treh generacij. Zamislili so si jih kot središča, namenjena prebivalstvu zaokrožene krajevne skupnosti, ki vključujejo mlado, srednjo in tretjo generacijo, vendar ne kot linearni seštevek organizacij in programov, ampak kot dejavno sodelovanje, povezovanje, komplementarno dopolnjevanje in preseganje napetosti med posamezniki, skupinami, organizacijami in programi vseh treh generacij. Za organizacijsko obliko so predlagali zavod, ki ga na principu javno-zasebnega partnerstva ustanovijo občina in ustrezne civilne organizacije vseh treh generacij. Vodi ga strokovna služba, ki je specializirana za organizacijo medgeneracijske socialne mreže v skupnosti. Pri tem pa je pomembno partnersko sodelovanje politike, civilne sfere in stroke.

Slovenija zaostaja

Čeprav so denimo v Nemčiji začeli ta koncept razvijati pozneje kot v Sloveniji, so nas s sistematično javno in strokovno akcijo zelo prehiteli, ugotavlja predstojnik inštituta izr. prof. dr. Jože Ramovš. Pri nas se je v zadnjih letih zelo razširilo ime medgeneracijsko središče. Različni subjekti se trudijo, da bi preko tega imena povezovali generacije ali izvajali projekte. »Za zdrav razvoj medgeneracijskih središč je bistveno povezovalno dogajanje, trajni programi, in ne samo posamezni dogodki; ti so dobri za ozaveščanje, niso pa dovolj za krepitev solidarnosti, sodelovanja in večje povezanosti vseh generacij v kraju,« ugotavlja dr. Ramovš.

Trenutno država sofinancira tri centre

Po Sloveniji jih je v zadnjih letih nastalo kar nekaj. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) letos med 9 programi za starejše trenutno sofinancira tri s področja medgeneracijskih središč, in sicer Hiši Sadeži družbe v Murski soboti in Vipavi ter središče v Celju. Od 700.000 evrov za te programe je medgeneracijskim središčem letos namenjeno skupaj 100.000 evrov, denar je razdeljen glede na število uporabnikov. Ti trije eksperimentalni programi so se izkazali, zato jih nameravajo širiti s pomočjo evropskih finančnih sredstev, pravi Marjeta Ferlan Istinič z direktorata za socialne zadeve. Sredi prihodnjega leta bodo pripravili javni razpis s posebnim področjem za vzpostavitev mreže 15 medgeneracijskih središč, ni pa še znano, koliko evropskega denarja bo na razpolago za sofinanciranje.

Slovenska filantropija je prvi center pod svojo blagovno znamko Hiša Sadeži družbe odprla leta 2009 v Murski Soboti, letos januarja še enega v Vipavi, v začetku prihodnjega leta bo še eden začel delati v Žalcu, je povedala Barbara Goričan s Slovenske filantropije. Strokovno delo v teh hišah financira MDDSZ, obratovalne stroške in del programa pa tudi občine, z brezplačno oddajo prostorov, sofinanciranjem javnih del itn. Kot pravi, se v njune aktivnosti vsako leto vključi približno 4000 uporabnikov, večina jih obišče večkrat na leto. Izvedejo približno 800 medgeneracijskih delavnic, dogodkov in aktivnosti na leto. Najbolj obiskane so kuharske, zeliščarske in delavnice tradicionalnih obrti, predavanja in reportaže, joga, meditacija, delavnice o samopodobi, čustvih, sproščanju. Znotraj njihove mreže medgeneracijskih programov je od februarja tudi Mladi za mlade po srcu – medgeneracijsko središče Novo mesto, program izvaja Območno združenje RK Novo mesto.

Brez prostovoljcev ne gre

V Celju deluje Socio-Regijski center za medgeneracijsko druženje, v sklopu javnega zavoda Socio (socialno varstvene dejavnosti), ki ga je junija lani ustanovila Mestna občina Celje (MOC). S široko paleto dnevnih aktivnosti zadovoljujejo potrebe starejših v tesni povezavi z mlajšima generacijama, je povedala Tanja Petelinšek. V povprečju izvedejo dve delavnici na dan, na leto pa jih obišče 2400 uporabnikov. Največ povpraševanja je po računalniškem opismenjevanju, tečajih tujih jezikov, plesnih delavnicah (orientalski ples), zeliščnih delavnicah, pohodih, petju ljudskih pesmi, gobarskih delavnicah itn. Program financira MDDSZ, MOC je uredila prostore, obračajo se tudi na donatorje. Pri izvedbi aktivnosti in dogodkov jim pomagajo prostovoljci.

V Celju deluje tudi zasebni zavod Medgeneracijski center Celje, ki je nastal leta 2010, ustanovila pa ga je Ana Špat, ki je imela veliko izkušenj iz nevladnega sektorja. Vodenje je zaupano mladi generaciji, poudarek pa je na medgeneracijskem prostovoljstvu, je povedal direktor Kevin Rihtar. Trenutno združujejo 120 prostovoljcev iz vseh generacij. Najpogostejše so različne oblike druženja s starejšimi, zagotavljanje učne pomoči, organiziranje in sodelovanje pri dogodkih, kot so Tržnica generacij, Medgeneracijsko druženje na bazenu, delavnice za brezposelne mlade itn. Vse aktivnosti so brezplačne, sredstva pa zagotavljajo s prijavljanjem projektov na raznovrstne razpise – od občinskih, nacionalnih in evropskih.

Podjetniški pristop

Najmlajši je prvi medgeneracijski center v Ljubljani z naslovom »Na Triglav spreminjat svet! Simbioza medgeneracijski center«, ki je septembra nastal je v sodelovanju z zavodom Ypsilon, projektom Simbioza in Zavarovalnico Triglav, s podporo še nekaterih podjetij. Razvil se je iz enotedenske akcije računalniškega opismenjevanja za starejše Simbioze, tako so želeli zagotoviti trajnejšo obliko, pravi vodja Ana Pleško. Med delavnicami, ki jih izvajajo vsak teden, so telovadba za zdravo hrbtenico, možganski fitnes, gibalna ura s sproščanjem, zaposlitveni in zdravstveni kotiček, večer družabnih iger, knjižne modrosti, elektronska banka in digitalna potrdila za vse generacije, delavnice za otroke, ura angleščine za začetnike. Od delavnic so vse brezplačne, samo dve, Osnove Excela za študente in Tečaj Bridga, sta plačljivi. Financiranje poteka izključno s pomočjo podjetij, v prihodnosti pa upajo, da bo potencial centra prepoznala tudi MOL. Na vprašanje, ali so podjetja v času recesije pripravljena sodelovati, pravijo, da je to mogoče z nekoliko drugačnim pristopom, saj klasično pošiljanje dopisov ne deluje. Veliko projektov pripravijo vnaprej in čakajo na priložnost za uresničitev. Vsi pa imajo nekaj od tega, tako podjetja pomagajo izobraževati, da bodo lažje prodajala. V bližini glavnega mesta pa medgeneracijski središči delujeta tudi na Igu in v Komendi.

Preseganje rivalstva

V Sloveniji nastaja tudi 28 centrov medgeneracijskega učenja, na vseh ljudskih univerzah po Sloveniji, ki jih bo koordinirala Zveza ljudskih univerz Slovenije. Pilotno izvedbo bodo organizirale ljudske univerze skupaj s parnerji in prostovoljci v tednu medgeneracijskega učenja, ki bo od 25. do 29. novembra. Delavnice bodo brezplačne, financirali jih bodo organizatorji, skupaj s partnerji. Ponujali bodo zelo raznolike delavnice medsebojnega učenja: starejši mlajše, mlajši starejše, potekala bo tudi izmenjava znanj med migranti, ljudmi s podeželja, Romi, osebami s posebnimi potrebami, manj izobraženimi, je povedal Albert Štrancar, strokovni svetovalec s CDI Univerzum. Za naprej si želijo trajnejše oblike medgeneracijskega učenja, ki bi bila financirana iz evropskih sredstev in ministrstva za izobraževanje. To bi prispevalo tudi k boljšemu razumevanju med generacijami in pomagalo preseči nastajajoče rivalstvo med mladimi in starejšimi.