Tiskane izdaje
Gornja Radgona - Upravna enota Gornja Radgona je v začetku julija že drugič zavrnila denacionalizacijski zahtevek potomcev avstrijskega kralja kave Juliusa Meinla za vračilo 236 hektarjev kmetijskih zemljišč v Apaški dolini. Svojo odločitev utemeljujejo s tem, da Meinlovi niso dokazali, da njihov ded na kritične datume ni bil avstrijski državljan.
Tako so na upravni enoti samo ponovili svojo prvotno odločitev izpred dobrih dveh let, ko so Meinlovim prvič zavrnili njihov denacionalizacijski zahtevek. Takrat so to storili z utemeljitvijo, da je imel Julius Meinl III., ki so mu povojne jugoslovanske oblasti odvzele 236 hektarjev veliko posestvo v Apaški dolini skupaj z gradom Friedenau oziroma z Meinlovim gradov v Črncih, v kritičnem času najmanj dvojno državljanstvo, jugoslovansko in avstrijsko. Jugoslovansko državljanstvo, ki so ga potomci dokazovali v zelo dolgem postopku in so ga na koncu uspeli dokazati samo posredno, z »domovnico« in ne z drugimi verodostojnimi dokazili, je bilo sploh pogoj, da lahko vložijo denacionalizacijski zahtevek. A med postopkom se je izkazalo, da Meinlovi z nobenim dokumentom ne morejo neposredno dokazati, da Julius Meinl istočasno ni bil tudi avsttrijski državljan. In če je bil avstrijski državljan, je imel po avstrijski državni pogodbi ali po nemško - avstrijski Finančno izravnalni pogodbi (FIP) pravico do odškodnine v Avstriji, kar bi mu vzelo pravico do denacionalizacije v Sloveniji.
Zastopniki Meinlovih so sicer že leta 2013 dokazovali, da po takrat veljavni avstrijski zakonodaji Julius Meinl ni mogel biti dvojni ali celo trojni državljan, saj naj bi mu po avstrijskih zakonih s pridobitvijo tujega državljanstva (najprej jugoslovanskega, pozneje, leta 1946, še britanskega) avstrijsko državljanstvo avtomatično ugasnilo. In če ni imel avstrijskega državljanstva tudi ni imel pravice do odškodnine v Avstriji, so trdili njihovi odvetniki in s pritožbo uspeli na ministrstvu za kmetijstvo. To je v drugi polovici leta 2014 razveljavilo sklep radgonske upravne enote o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka in zadevo upravni enoti vrnilo v ponovni postopek.
A tudi v ponovljenem postopku Meinlovi zastopniki in dediči v Avstriji niso uspeli dobiti dokumenta, ki bi neizpodbitno dokazoval, da Julius Meinl na kritične datume ni bil avstrijski državljan. Pa tudi jugoslovansko državljanstvo, ki naj bi bilo vzrok za avtomatsko izgubo avstrijskega državljanstva, po oceni upravne enote ni neizpodbitno dokazano glede na mnenje ministrstva za notranje zadeve, da »se potrdila (domovnice) izdajajo na podlagi uradne evidence, le ta pa je bila uničena, zato skladnosti z uradnimi podatki ni mogoče preveriti.«
Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, ki zastopa Meinlove, smo zaprosili za komentar nedavne ponovne zavrnitve zahtevka, vendar od njih nismo dobili odgovora. Na odločbo upravne enote pa se je ponovno mogoče pritožiti na kmetijsko ministrstvo in pričakovati je, da bodo zastopniki to možnost znova izkoristili.
Medtem pa na razplet denacionalizacijskega postopka nekoč Meinlovih kmetijskih zemljišč še vedno čakajo na ministrstvu za kulturo, ki je pristojno za denacionalizacijo kulturnih spomenikov. V njihovi pristojnosti je namreč denacionalizacijski postopek dvorca Friedenau oziroma Meinlovega gradu v Črncih, vendar postopek stoji in ga bodo nadaljevali, ko bo pravnomočno končan postopek z zemljišči. Če bo vračilo zemljišč dokončno zavrnjeno zaradi možnosti, da bi Meinl dobil odškodnino v Avstriji, bodo z isto utemeljitvijo tudi oni zavrnili vračilo gradu. Če pa bo treba vrniti zemljišča, bo ministrstvo za kulturo vrnilo tudi grad, vendar jih v tem primeru čaka še dodaten postopek, saj je stečajni upravitelj Kmetijstva Črnci Miran Žilavec grad leta 2000 na dražbi prodal kot del stečajne mase prekmurskemu obrtniku Štefanu Ščančarju in bo treba najprej dokazovati ničnost te prodaje in potem grad vrniti denacionalizacijskim upravičencem.
