Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali bosta Špelca Mežnar in Marko Šorli ustavna sodnika, nameravajo poslanci glasovati ponoči. Najdaljše razprave, več kot pet ur, so pred tem napovedali o dilemi, ali bi prvič v mandatu dovolili začetek spreminjanja ustave, da bi zaščitili pitno vodo.
Postopek spreminjanja ustave bo sprožen, če bosta za to glasovali dve tretjini vseh navzočih poslancev. Za izvolitev dveh novih ustavnih sodnikov pa mora biti večina vseh poslancev. Razprave o obeh kandidatih so poslanci združili in obsežnih polemik ni pričakovati.
Mežnarjeva bo izvoljena, za Šorlija pa ne vem, pred današnjim odločanjem poslancev o dveh ustavnih sodnikih napoveduje Lojze Ude. Šorli je resen in ugleden sodnik, zavrnitev bi bila zelo slab znak, pa meni Tone Jerovšek.
Predsednik republike Borut Pahor je Mežnarjevo in Šorlija predlagal, ko je na posvetih s poslanskimi skupinami dobil zagotovila, da ju bo podprlo dovolj poslancev. Če bo najmanj 46 poslancev tajno glasovalo po teh napovedih, bo Mežnarjeva ustavna sodnica postala konec oktobra, ko bo sedanjemu predsedniku Miroslavu Mozetiču potekel mandat. Marko Šorli pa bo sedež sodnice Marte Klampfer prevzel v drugi polovici novembra.
Špelca Mežnar je pogoj za kandidatko ustavne sodnice - tj. dopolnjenih 40 let - izpolnila letos. Foto: Jože Suhadolnik
Ude: Za Šorlija ne vem
»Po mojem bo Špela Mežnar, ker ni sporna, razen mladosti, zanesljivo izvoljena. Za Šorlija pa ne vem,« je nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude napovedal, kakšen bi danes lahko bil razplet. Mežnarjeva je pogoj za izvolitev, dopolnjenih 40 let, izpolnila letos. »Ne vem natančno, kakšen je dogovor politikov, je pa negativno kampanjo proti Marku Šorliju že sprožil Matevž Krivic,« pa je opozoril nekdanji predsednik ustavnega sodišča Tone Jerovšek. Jerovšek in Ude, ki zastopata diametralno nasprotno stališče do primernosti vrhovnega sodnika Marka Šorlija za ustavnega sodnika, sta podobno opozorila, da če bodo velike stranke spoštovale dogovor pri Pahorju, bosta izvoljena oba. Nejasnosti nastajajo predvsem zato, ker poslanci glasujejo tajno, v preteklosti pa smo pri takšnih glasovanjih že doživeli presenečenja.
»Nimam predstave, kako bodo glasovali. Ker so poslanske skupine dale podpore, bosta verjetno oba izvoljena, Združena levica tega sama ne more preprečiti,« je dejal Jerovšek. ZL ne bo podprla nobenega, ker so proti »političnemu kupčkanju in uravnoteževanju«, je prejšnji teden glasovanje proti napovedal Matjaž Hanžek.
Jerovšek: Slab znak bi bil
Ude je o današnjem glasovanju dejal: »Če so se dogovorili trije, Borut Pahor, Miro Cerar in Janez Janša, in bodo disciplinirani tudi poslanci SMC, bi moral biti Šorli izvoljen.« A pripomnil: »Ne vem pa, ali bodo poslanci SMC res disciplinirani.«
Tone Jerovšek je o Tonetu Šorliju (na fotografiji) dejal, da je ugleden, resen in odgovoren sodnik ter zato primeren kandidat. Foto: Jože Suhadolnik
Ude je povedal, da pozna Mežnarjevo, ki se mu s strokovnega vidika zdi zelo dobra kandidatka kljub mladosti. O Šorliju pa je dejal, da ga osebno sicer ne pozna, a se mu zdi sporen zaradi starih zgodb. Bil je kandidat za predsednika vrhovnega sodišča, ki ga za ta položaj niso podprli sodniki vrhovnega sodišča, v državnem zboru ni bil izvoljen, predvsem pa, je opozoril Ude, je Šorlija po takratni kandidaturi ostro kritiziral nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Franc Testen. »Zelo umirjen človek, ki zlepa ne bi kritiziral človeka brez tehtnega razloga,« je o Testenu dejal Ude.
Jerovšek pa je o Mežnarjevi povedal, da je ne more ocenjevati, ker je ne pozna, o Šorliju pa, da je »resen, odgovoren in ugleden sodnik z dolgoletno prakso«. Po Jerovškovem mnenju Šorlija zdaj napadajo zaradi sodnih odločitev, ki so bile pravilne in tudi odraz pravilnega pravnega gledanja v demokratični družbi. Morebitna zavrnitev Šorlija, ker njegove sodbe komu niso bile všeč, bi bila po Jerovškovem mnenju slaba popotnica za prihodnja izbiranja ustavnih sodnikov.
Skupaj bo DZ v letu dni izvolil šest novih ustavnih sodnikov od skupaj devetih. Mežnarjeva in Šorli, o katerih poslanci odločajo danes, sta prva; o preostalih pa bodo poslanci odločali jeseni.
