Tiskane izdaje
Ljubljana – Trg zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, je vreden okoli pol milijarde evrov, dodatni milijoni se kopičijo pri zdravilih, ki so v prosti prodaji. Okrog tega korita se zato gnete veliko interesnih krogov. Ker vlada napoveduje spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, je pred njegovo končno različico mogoče pričakovati veliko pritiskov.
Zdravila se financirajo iz treh virov, iz sredstev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter samoplačniško. Največ (javnega) denarja, približno 400 milijonov evrov, je namenjenega za zdravila, izdana na recept. Več kot petina porabe bolnišnice gre na račun izdanih zdravil. Za zdravila, ki se financirajo iz javnih sredstev, določi najvišjo ceno javna agencija za zdravila; regulira cene približno 4000 zdravilom. Te se določajo na temelju izbranih bogatih referenčnih držav (Avstrije, Nemčije in Francije).
»Nekateri na to opozarjajo, a te države so bile izbrane načrtno. Francija ima, na primer, ugodne cene originalnih zdravil, Nemčija pa širok nabor zdravil. Če bi katero zamenjali, na primer z Bolgarijo, bi veliko zdravil izginilo z našega trga, prav tako se je že zgodilo, da se je določen proizvajalec, zaradi prenizko določene cene, s slovenskega trga že umaknil,« razlaga Tomaž Gantar, poslanec Desusa in predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo.
»Pri upravljanju zdravil so gotovo finančne rezerve. Če bi cene zdravil znižali za odstotek, bi na leto prihranili pet milijonov evrov, je bilo ugotovljeno v eni od preteklih revizij,« poudarja Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča, ki se je s trgom zdravil že ukvarjalo.
Cena zdravil je sestavljena iz proizvajalčeve cene, veletrgovske in lekarniške marže ter davka na dodano vrednost. Proizvajalčevo ceno oblikujemo glede na primerjalne cene zdravil v Avstriji, Nemčiji in Franciji, a zakaj prav teh? Preberite v jutrišnjem Delu in na naši spletni strani.
