Bešič Loredan: Čez 15 let bo zmanjkalo denarja v zdravstvu
Danes je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan tudi javnosti predstavil analizo stanja zdravstvenega sistema, ki jo je predstavljal na koalicijskem vrhu na Brdu in iz vsebine katere je premier Robert Golob sklenil, da je stanje slabše, kot bi si kdo lahko mislil. Tudi v včerajšnji Tarči sta koordinator Levice Luka Mesec in Meira Hot, poslanka SD, dejala, da so bili nad nekaterimi podatki šokirani in da je marsikoga presenetilo, ko so videli, kako denar odteka.
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je včeraj v Odmevih na TV Slovenija ocenil, da se trenutna situacija ne more primerjati z vrhom epidemije covida-19, ki pa jo je slovensko zdravstvo obvladalo. Sedanja situacija je resna, ni pa nerešljiva, je menil.
V oddaji 24 ur je dodal, da je bilo v predvolilnih razpravah veliko govora o stanju v zdravstvu. »Slišali smo od strank, ki so danes v vladi, da imajo časovnico že pripravljeno. Obljubljali so 30 dni do specialista in še veliko drugih zelo konkretnih obljub je bilo danih. Prevladoval je vtis, da bodo začeli delati že prvi dan. Po sedmih mesecih pa slišimo, da bodo šele naredili časovnico, in kot velik uspeh se prodaja to, da bodo poslanci koalicije podpisali zavezo, da bodo to uresničevali. To je samoumevno. Za uspeh se prodaja prazna škatla.«
Kot je slišati, je analiza, ki je javno objavljena, nastajala v notranjem krogu ministrstva. Podatke so črpali iz baz NIJZ in ZZZS. »Štejejo podatki, podatke smo težko dobili,« je uvodoma dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
V zadnjih 30 letih se zdravstveni sistem ni obnavljal, nimamo mreže – ta izhaja iz poznih osemdesetih, imamo neučinkovito vodenje in upravljanje zdravstvenih sistemov in imamo nezdrav način življenja, neurejen plačni model, ki ni bil prenovljen zadnjih 20 let, je našteval minister, ki izzive vidi v staranju prebivalstva in neravnovesju med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom.
Čez 15 let bomo v hudi krizi, kar se financiranja zdravstvenega varstva tiče, če ne bomo takoj ukrepali, je dodal.
Misterij je po ministrovih besedah število neopredeljenih pacientov. »Povprečni glavarinski količnik je 2344, imamo nekaj zdravnikov, ki ne dosegajo 1825. Najprej moramo nasloviti neopredeljene paciente. Dati jim moramo možnost, da se opredelijo. Če se nočejo, niso več neopredeljeni,« je bil jasen minister. Najkasneje v šestih tednih bodo naslovili problematiko neopredeljenih.
Obstaja razkorak med podatki o številu zdravnikov Zdravniške zbornice in ZZZS, je opozoril minister in dejal, da je treba razkriti, zakaj je nastal. Absentizem je nekaj, kar moramo takoj nasloviti, je dejal minister. Denar, ki ga zberemo za zdravljenje, ga plačujemo za kritje bolniškega staleža: To imamo neurejeno. Če je nekdo na bolniški več kot tri mesece, mu je treba ponuditi druge rešitve.
Žal nimamo nadzora nad tokom denarja v zdravstvu. Bolnišnice so vedno v minusu, če država ne poseže vanje s tokom proračunu, zdravstveni domovi pa so v plusu. Do konca tega leta bodo sprejeli odločitev glede podeljevanja koncesij. Najkasneje do konca tega leta bodo določili standarde in normative za poklice v zdravstvu, ne bodo omejevali dela, bodo pa določili maksimalno mesečno urno obremenitev.
Pri vsem nadaljnjem delu jim bosta za zgled Estonija in Finska. »Stanje ni kritično, ni kaotično, imamo zelo velike izzive: pri kadrih, pri financiranju in pritoku denarja v sistem in to bomo tudi v celoti naslovili.« »Mi nadzora nad stotinami milijonov v slovenskem zdravstvu nimamo,« pa se Bešič Loredan strinja z izjavo premiera. Slovenski ZZZS bodo prenovili po estonskem modelu, je še dejal.
Podpora Zdravniške zbornice
Zdravniška zbornica Slovenije kot pozitivne ocenjuje napovedi ministra za zdravje po resnih in celovitih reformah v zdravstvu na podlagi analiz in prikazanih podatkov ter z vključevanjem vseh deležnikov in iskanjem nacionalnega konsenza. Zdravniška zbornica je pri tem pripravljena pomagati in sodelovati po strokovni plati, so sporočili.
Kot ključne težave v zdravstvu, ki jih je treba nasloviti, je minister izpostavil – področja na katera tudi zbornica ves čas opozarja – to so pomanjkanje kadrov, predvsem zdravnikov, še še posebej družinskih zdravnikov, njihovo administrativno razbremenitev, prenos kompetenc in boljšo organizacijo primarne ravnina. Cilj je enakopravna in enako kakovostna dostopnost do zdravstvenega sistema za vse prebivalce.
»Veseli nas, da je minister poudaril, da je naš slovenski zdravstveni sistem izjemno dober in izjemno cenjen tudi v tujini. Strinjamo pa se, da je nujno, da se na področju organizacije, upravljanja in financiranja zadeve začnejo urejati sistematično, na podlagi analiz, z ukrepi, ki so preverjeni v mednarodnem okolju in na podlagi čim širšega konsenza,« poudarja prof. dr. Bojana Beović, predsednica zbornice in dodaja, da je pomembno, da se zagotovi, da bo sistem tudi v prihodnje vzdržen in bo lahko ta strokoven in kakovosten nivo zdravstvenih storitev obdržal ter bistveno izboljšal dostopnost.
Iniciativa Glas ljudstva razočarana nad koalicijskim vrhom in Bešič Loredanom
Prioritetni ukrepi, ki jih je predstavil minister Bešič Loredan, ne upoštevajo ključnih zavez iz koalicijske pogodbe in predvolilnih obljub volivcem, niti v celoti prezrtih zahtev, izraženih na stavki pacientov, so kritično zapisali v Iniciativi Glas ljudstva. Minister je na koalicijskem vrhu in na novinarski konferenci izrazito selektivno in splošno predstavil problematiko javnega zdravstva, so prepričani. Ni naslovil problematike konflikta interesov, ki ga predstavlja dvojna praksa, ni naslovil finančnih neravnovesij, ki spodbujajo prehajanje zdravnikov iz javnih ustanov med koncesionarje, ni naslovil zavarovanj, ki omogočajo preskakovanje vrst in s tem rušijo enakopravnost javnega zdravstva, in tudi ni naslovil povsem jasnih predvolilnih zavez vseh koalicijskih strank, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine brez krčenja košarice pravic.
Predlagani prioritetni ukrepi pomenijo očitno nazadovanje v primerjavi s predvolilnimi zaobljubami strank vladajoče koalicije in tudi z vsebino koalicijske pogodbe iz maja 2022. Zaveze, ki zmanjšujejo usmerjenost reforme v krepitev javnega zdravstva z javnimi izvajalci in potihoma odpirajo vrata privatizaciji in dobičkarstvu, so popolnoma nesprejemljive, so še zapisali. Vlada po njihovem mnenju niti ni postavila jasne ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom. Prek koncesionarjev se bo še naprej odpiralo vrata zasebnim profitom na račun javnih sredstev. Menijo tudi, da reforma ZZZS odpira možnost političnega prevzema, prav tako tudi, da ni jasno, kdaj in kako bo vsem zavarovancem zagotovljen dostop do izbranega osebnega zdravnika. Vlada namreč po njihovem mnenju nima načrta, kako povečati število zdravnikov.
Odziv Levice na izjavo ministra Loredana
Preseneča nas izjava ministra za zdravje, izrečena na današnji tiskovni konferenci, da v Levici podpiramo brezpogojno vključevanje zasebnikov v sistemske rešitve zdravstvene reforme, so se na besede ministra Bešič Loredana odzvali člani koalicije iz Levice in dodali, da se o tem na sredinem vrhu niso pogovarjali in da zadeva »v takšni obliki ni del zavez«.
Zdravstvena reforma bo uspešna le, zatrjujejo v Levici, »če jo bomo snovali skupaj in v dialogu«.
