Minister za javno upravo v sredo gosti neučakane sindikaliste
Poleg višjih plač pričakujejo sprejem standardov in normativov in zaposlovanje.
Odpri galerijo
Novi minister za javno upravo se bo s sindikalisti prvič sestal v sredo, najkasneje v dveh tednih pa je pričakovati začetek pogajanj o razrešitvi njihovih zahtev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Plače niso prenizke samo v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem, je glavno sporočilo sindikatov vladi ob začetku njenega mandata. Zato se bodo družno zavzemali za dvig vseh plač in čimprejšnje nadaljevanje pogajanj z novo vladno ekipo. Zanjo je pogajalski proces ena od prioritet mandata.
Sindikati so ob marčevski prekinitvi pogajanj z vladno ekipo napovedali, da bodo od prihodnje zahtevali čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. Policijski, šolski, zdravstveni sindikati in sindikati koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja, ki so zaradi premierovega odstopa zamrznili svoje aktivnosti, zato v teh dneh z nestrpnostjo pričakujejo nadaljevanje pogajanj.
Njihovim apetitom bo minister za javno upravo Rudi Medved prisluhnil že v sredo, a večjih premikov ni pričakovati, saj bo šlo za srečanje »spoznavne« narave. Novi minister je v včerajšnjem pogovoru za Delo pojasnil, da bodo najprej preučili, kaj je bilo doslej izpogajano, a ne tudi končano, cilj pa bo doseči kompromis. Vlada naj bi že ta četrtek imenovala pogajalsko skupino, ki bo v najkrajšem možnem času oblikovala izhodišča za dogovarjanje, ki jih bo vlada morala potrditi na svoji seji, je za Delo pojasnila Katja Mihelj Nagode iz ministrstva za javno upravo. Zato ocenjujejo, da bi obe strani za skupno mizo lahko sedli najkasneje v dveh tednih.
Pred pol leta sta vladna in sindikalna stran s pogovori prišli precej daleč, zato sindikati pričakujejo, da se ta ne bodo začela od začetka, ampak nadaljevala tam, kjer so ostali, je včeraj poudaril Jakob Počivavšek, prvi mož konfederacije sindikatov Pergam. Prepričan je, da se bodo vladni pogajalci podučili o dosedanjem poteku, saj so vse tri stranke prejšnje vlade ponovno del koalicije. »Sestava pogajalske skupine ni v ničemer povezana z dinamiko pogajanj. Ne vidim potrebe, zakaj bi začenjali z ničle. Če bi bilo to izhodišče nove vlade, bi to predstavljalo izjemno velik problem,« je posvaril Počivavšek.
Sindikati se še niso sestali niti s svojo resorno ministrico za delo, vendar prav tako pričakujejo, da bo do srečanja prišlo čimprej, saj so pred njo številni izzivi. Priprava plačnega modela za zasebni sektor stagnira, v letu in pol pogajanja nikakor niso stekla, otežuje jih tudi razdrobljenost področja na številne kolektivne pogodbe, je zaplet orisala Lidija Jerkič, predsednica zveze svobodnih sindikatov. Ker je članstvo vse bolj nestrpno, so si sindikati tako zasebnega kot javnega sektorja vse bližje za skupni cilj - dvig vseh plač, so napovedali.
Ena od bitk bo izključitev vseh dodatkov iz minimalne plače. Od leta 2016 po zaslugi združenih sindikatov vanjo več ne pašejo dodatki za neugoden delovni čas, zdaj pa bi želeli iz nje izločiti še dodatke za izmensko delo, delovno dobo, težje delovne pogoje, poslovno in delovno uspešnost. Minimalna plača se bo sicer v prihodnjih dveh letih, po napovedih nove ministrice za delo, povišala za 4,5 odstotka na leto.
Nezadovoljstvo je nad vsemi plačami veliko, saj kar 70 odstotkov zaposlenih prejema nižjo plačo od povprečne, je še dodal Počivavšek, ki zavrača trditve, da je njihovo zvišanje možno le z davčno razbremenitvijo. Sami rešitev vidijo v ustreznem vrednotenju dela pri delodajalcih, razpravi o ustreznosti redistribucije pobranih davkov in ustreznosti obremenitve dela in kapitala.
Počivavškova skupina bo počakala na sestanek z vlado, ki ga pričakuje takoj oziroma v nekem razumnem roku, šele nato pa se bo odločala o usodi stavk ali podobnih aktivnosti. Sindikalna skupina je januarja organizirala celodnevno stavko ter zahtevala višje plače za tri do štiri razrede za vse zaposlene, uvrščene nad 26. razred (torej med 12 in 16 odstotkov), dvig vrednosti plačne lestvice za osem odstotkov in vseskozi – pogajanja znotraj enotnega plačnega sistema, čemur se izogiba sindikat vzgoje, znanosti in izobraževanja (Sviz).
Ta, najštevilčnejši sindikat v državi, je s četrtkovim nastopom nove vladne ekipe odmrznil marca zamrznjeno stavko. Še vedno zahtevajo konec zaostajanja plač v primerjavi z enako izobraženimi poklici v državni upravi in zdravstvu. Učiteljske plače so denimo nižje za kar 500 evrov bruto. Zahtevajo dvig plač za dva do tri plačne razrede (oziroma osem do 12 odstotkov), regres 1200 evrov bruto za vse prejemnike minimalne plače (ali manj kot to) in ustrezno ovrednotenje razredniškega dela. Sindikat ima letos za seboj že dve celodnevni stavki ter organizacijo največjega shoda v državi.
Stavko, resda le dveurno, imajo za seboj tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi, ki ima podobne zahteve kot Počivavškova skupina. Danes so se s pismom obrnili na novega zdravstvenega ministra Sama Fakina in ga opozorili na nakopičene težave - od pomanjkanja kadra, prenizkih plač, težkih delovnih pogojev, številnih nadur do nujnega sprejema standardov in normativov - ter zahtevali takojšen začetek pogajanj za dvig plač v zdravstveni in babiški negi.
Medtem sta oba policijska sindikata pisala premieru Marjanu Šarcu in ga opozorila, da stavkata že od februarja. Če se vlada ne bo nemudoma odzvala, bodo stavkovne aktivnosti zaostrili.
Sindikati so ob marčevski prekinitvi pogajanj z vladno ekipo napovedali, da bodo od prihodnje zahtevali čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. Policijski, šolski, zdravstveni sindikati in sindikati koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja, ki so zaradi premierovega odstopa zamrznili svoje aktivnosti, zato v teh dneh z nestrpnostjo pričakujejo nadaljevanje pogajanj.
Njihovim apetitom bo minister za javno upravo Rudi Medved prisluhnil že v sredo, a večjih premikov ni pričakovati, saj bo šlo za srečanje »spoznavne« narave. Novi minister je v včerajšnjem pogovoru za Delo pojasnil, da bodo najprej preučili, kaj je bilo doslej izpogajano, a ne tudi končano, cilj pa bo doseči kompromis. Vlada naj bi že ta četrtek imenovala pogajalsko skupino, ki bo v najkrajšem možnem času oblikovala izhodišča za dogovarjanje, ki jih bo vlada morala potrditi na svoji seji, je za Delo pojasnila Katja Mihelj Nagode iz ministrstva za javno upravo. Zato ocenjujejo, da bi obe strani za skupno mizo lahko sedli najkasneje v dveh tednih.
Pred pol leta sta vladna in sindikalna stran s pogovori prišli precej daleč, zato sindikati pričakujejo, da se ta ne bodo začela od začetka, ampak nadaljevala tam, kjer so ostali, je včeraj poudaril Jakob Počivavšek, prvi mož konfederacije sindikatov Pergam. Prepričan je, da se bodo vladni pogajalci podučili o dosedanjem poteku, saj so vse tri stranke prejšnje vlade ponovno del koalicije. »Sestava pogajalske skupine ni v ničemer povezana z dinamiko pogajanj. Ne vidim potrebe, zakaj bi začenjali z ničle. Če bi bilo to izhodišče nove vlade, bi to predstavljalo izjemno velik problem,« je posvaril Počivavšek.
Povezovanje javnega in zasebnega
Sindikati se še niso sestali niti s svojo resorno ministrico za delo, vendar prav tako pričakujejo, da bo do srečanja prišlo čimprej, saj so pred njo številni izzivi. Priprava plačnega modela za zasebni sektor stagnira, v letu in pol pogajanja nikakor niso stekla, otežuje jih tudi razdrobljenost področja na številne kolektivne pogodbe, je zaplet orisala Lidija Jerkič, predsednica zveze svobodnih sindikatov. Ker je članstvo vse bolj nestrpno, so si sindikati tako zasebnega kot javnega sektorja vse bližje za skupni cilj - dvig vseh plač, so napovedali.
Lidija Jerkič napoveduje skupni boj sindikatov javnega in zasebnega sektorja za višje plače. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ena od bitk bo izključitev vseh dodatkov iz minimalne plače. Od leta 2016 po zaslugi združenih sindikatov vanjo več ne pašejo dodatki za neugoden delovni čas, zdaj pa bi želeli iz nje izločiti še dodatke za izmensko delo, delovno dobo, težje delovne pogoje, poslovno in delovno uspešnost. Minimalna plača se bo sicer v prihodnjih dveh letih, po napovedih nove ministrice za delo, povišala za 4,5 odstotka na leto.
Nezadovoljstvo je nad vsemi plačami veliko, saj kar 70 odstotkov zaposlenih prejema nižjo plačo od povprečne, je še dodal Počivavšek, ki zavrača trditve, da je njihovo zvišanje možno le z davčno razbremenitvijo. Sami rešitev vidijo v ustreznem vrednotenju dela pri delodajalcih, razpravi o ustreznosti redistribucije pobranih davkov in ustreznosti obremenitve dela in kapitala.
Jesenske odmrznitve stavk
Počivavškova skupina bo počakala na sestanek z vlado, ki ga pričakuje takoj oziroma v nekem razumnem roku, šele nato pa se bo odločala o usodi stavk ali podobnih aktivnosti. Sindikalna skupina je januarja organizirala celodnevno stavko ter zahtevala višje plače za tri do štiri razrede za vse zaposlene, uvrščene nad 26. razred (torej med 12 in 16 odstotkov), dvig vrednosti plačne lestvice za osem odstotkov in vseskozi – pogajanja znotraj enotnega plačnega sistema, čemur se izogiba sindikat vzgoje, znanosti in izobraževanja (Sviz).
Ta, najštevilčnejši sindikat v državi, je s četrtkovim nastopom nove vladne ekipe odmrznil marca zamrznjeno stavko. Še vedno zahtevajo konec zaostajanja plač v primerjavi z enako izobraženimi poklici v državni upravi in zdravstvu. Učiteljske plače so denimo nižje za kar 500 evrov bruto. Zahtevajo dvig plač za dva do tri plačne razrede (oziroma osem do 12 odstotkov), regres 1200 evrov bruto za vse prejemnike minimalne plače (ali manj kot to) in ustrezno ovrednotenje razredniškega dela. Sindikat ima letos za seboj že dve celodnevni stavki ter organizacijo največjega shoda v državi.
Stavko, resda le dveurno, imajo za seboj tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi, ki ima podobne zahteve kot Počivavškova skupina. Danes so se s pismom obrnili na novega zdravstvenega ministra Sama Fakina in ga opozorili na nakopičene težave - od pomanjkanja kadra, prenizkih plač, težkih delovnih pogojev, številnih nadur do nujnega sprejema standardov in normativov - ter zahtevali takojšen začetek pogajanj za dvig plač v zdravstveni in babiški negi.
Medtem sta oba policijska sindikata pisala premieru Marjanu Šarcu in ga opozorila, da stavkata že od februarja. Če se vlada ne bo nemudoma odzvala, bodo stavkovne aktivnosti zaostrili.
