Miro Cerar napovedal slovo z vrha svoje SMC
Čeprav je po volitvah predsednik SMC Miro Cerar napovedoval, da bo na jesenskem kongresu preveril, ali še ima podporo v stranki, je člane izvršnega odbora stranke obvestil, da se umika in ne bo kandidiral za predsednika. O imenih naslednikov še niso razpravljali.
Odpri galerijo
Cerar se počasi poslavlja od mesta predsednika stranke SMC. FOTO: Blaž Samec/Delo
Prvak SMC Miro Cerar za dodatne komentarje za zdaj ni dosegljiv, je pa v pisni izjavi sporočil le, da bo še naprej opravljal funkcijo zunanjega ministra in pomagal stranki, da bo ostala trden člen koalicije in pomemben dejavnik v političnem prostoru. Odločitev naj bi sprejel sam, brez strankarskega prigovarjanja
Če je verjeti njegovim besedam, izrečenim na volilni večer, bodo strankarsko zgodbo nadaljevali s pomlajeno ekipo. »Gradimo novo zgodbo in te volitve so ena od faz, ki so za nas preizkušnja,« je dejal Cerar. A njegovega naslednika, ki bi na napovedanem kongresu SMC prevzel stranko, za zdaj še ni videti. Se pa med vidnejšimi člani, ki bi lahko vodili stranko, omenja vodjo poslanske skupine Igorja Zorčiča, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in nekdanjo ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. Nekdanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič pa nam je povedal, da o kandidaturi ne razmišlja.
Stranka, ki je na evropskih volitvah prejela pičlih 1,6 odstotka glasov, se je z notranjimi težavami spopadala že pred evropskimi volitvami. Na državnozborskih volitvah je izgubila dve tretjini poslancev. Sledili so odhodi vidnih strankarskih članov, med drugim nekdanjih ministrov Vesne Györkös Žnidar in Borisa Koprivnikarja. Zaradi notranjih sporov so Milana Brgleza izključili sami in šele z njegovo izvolitvijo v evropski parlament pridobili nazaj desetega poslanca.
Močan pretres je stranka doživela tudi zaradi napak v času vodenja ključnega projekta vlade Mira Cerarja, drugega tira, v času katerega je nastala sporna maketa, ki je vodila v odhod Jureta Lebna s položaja ministra za okolje in tudi iz stranke. Špekuliralo se je tudi že o morebitnih prestopih poslancev SMC, a so iz stranke mirili, da bo katarza sledila evropskim volitvam. V stranki so že takrat razpravljali o kongresu, a je bilo na osi poslanske skupine in vodstva stranke slišati o nesoglasjih glede tega, kdaj bi volilni kongres sploh sklicali.
Rešitev za SMC bi lahko predstavljala tudi ponedeljkova pobuda predsednika LMŠ Marjana Šarca o povezovanju liberalnih strank. V SMC so ji sicer naklonjeni, a so tudi opozorili, da to še ne pomeni nujno tudi združevanja strank. Kljub temu, da se SMC uvršča na sam rep javnomnenjskih anket, pa se v primerjavi s preostalimi liberalnimi strankami lahko pohvali z nekoliko bolj razvejano mrežo lokalnih odborov. Za primerjavo, na lanskih lokalnih volitvah so osvojili 91 stolčkov v občinskih in mestnih svetih, medtem ko je LMŠ, ki je pred tem na državnozborskih volitvah osvojila tri poslanske mandate več, dobila le 53 mandatov v občinskih in mestnih svetih. Rezultati pa so daleč od strank z dobro lokalno mrežo, kakor sta SDS ali SD, ki sta osvojili 537 oziroma 335 mandatov.
Če je verjeti njegovim besedam, izrečenim na volilni večer, bodo strankarsko zgodbo nadaljevali s pomlajeno ekipo. »Gradimo novo zgodbo in te volitve so ena od faz, ki so za nas preizkušnja,« je dejal Cerar. A njegovega naslednika, ki bi na napovedanem kongresu SMC prevzel stranko, za zdaj še ni videti. Se pa med vidnejšimi člani, ki bi lahko vodili stranko, omenja vodjo poslanske skupine Igorja Zorčiča, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in nekdanjo ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. Nekdanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič pa nam je povedal, da o kandidaturi ne razmišlja.
Cerar je že po evropskih volitvah namignil, da bo na kongresu stranke preveril, ali mu SMC še zaupa. FOTO: Voranc Vogel/DeloZačetek katarze
Cerar je že po evropskih volitvah namignil, da bo na kongresu stranke preveril, ali mu SMC še zaupa. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Stranka, ki je na evropskih volitvah prejela pičlih 1,6 odstotka glasov, se je z notranjimi težavami spopadala že pred evropskimi volitvami. Na državnozborskih volitvah je izgubila dve tretjini poslancev. Sledili so odhodi vidnih strankarskih članov, med drugim nekdanjih ministrov Vesne Györkös Žnidar in Borisa Koprivnikarja. Zaradi notranjih sporov so Milana Brgleza izključili sami in šele z njegovo izvolitvijo v evropski parlament pridobili nazaj desetega poslanca.
Močan pretres je stranka doživela tudi zaradi napak v času vodenja ključnega projekta vlade Mira Cerarja, drugega tira, v času katerega je nastala sporna maketa, ki je vodila v odhod Jureta Lebna s položaja ministra za okolje in tudi iz stranke. Špekuliralo se je tudi že o morebitnih prestopih poslancev SMC, a so iz stranke mirili, da bo katarza sledila evropskim volitvam. V stranki so že takrat razpravljali o kongresu, a je bilo na osi poslanske skupine in vodstva stranke slišati o nesoglasjih glede tega, kdaj bi volilni kongres sploh sklicali.
Vrednost stranke
Rešitev za SMC bi lahko predstavljala tudi ponedeljkova pobuda predsednika LMŠ Marjana Šarca o povezovanju liberalnih strank. V SMC so ji sicer naklonjeni, a so tudi opozorili, da to še ne pomeni nujno tudi združevanja strank. Kljub temu, da se SMC uvršča na sam rep javnomnenjskih anket, pa se v primerjavi s preostalimi liberalnimi strankami lahko pohvali z nekoliko bolj razvejano mrežo lokalnih odborov. Za primerjavo, na lanskih lokalnih volitvah so osvojili 91 stolčkov v občinskih in mestnih svetih, medtem ko je LMŠ, ki je pred tem na državnozborskih volitvah osvojila tri poslanske mandate več, dobila le 53 mandatov v občinskih in mestnih svetih. Rezultati pa so daleč od strank z dobro lokalno mrežo, kakor sta SDS ali SD, ki sta osvojili 537 oziroma 335 mandatov.
