Mladi doktorji znanosti, delo za določen čas

Ljubljana - Število ljudi z najvišjih akademskim nazivom se hitro povečuje, njihove povprečne plače pa se zmanjšujejo. Največ jih dela na univerzah, v državnem sektorju pa je zaposlena petina vseh slovenskih doktorjev znanosti.

Analiza slovenskega statističnega urada navaja, da je bilo leta 2012 v Sloveniji 7779 doktorjev znanosti, starih do vključno 69 let. Leta 2009 jih je bilo 6477, kar pomeni, da se je njihovo število v treh letih povečalo za 1300. Če sodimo po tem, koliko doktorskih disertacij z letnikom 2013 in 2014 hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je v zadnjih dveh letih v Sloveniji doktoriralo še 1200 ljudi.

Med letoma 2009 in 2012 je najbolj naraslo število doktorjev naravoslovnih ved: leta 2009 jih je bilo 1757, leta 2012 pa 2110.

Število najvišjih akademskih nazivov je naraslo na vseh znanstvenih področjih, razen v razredu kmetijskih ved. Danes v Sloveniji živi nekoliko manj doktorjev znanosti s področja kmetijskih ved kot leta 2009. Devet od desetih slovenskih doktorjev znanosti je študij končalo v Sloveniji.

Negotove oblike zaposlitve

Zadnje meritve statističnega urada kažejo, da povprečni doktor znanosti zagovarja disertacijo pri 35,5 leta. Leta 2009 so bili doktorji znanosti v času zagovora nekaj mesecev mlajši. Doktorice znanosti študij končajo v povprečju tri mesece hitreje od moških kolegov. Najhitreje, pri 32. letih, doktorirajo naravoslovci, družboslovci pa so v povprečju ob koncu doktorskega študija stari nekaj manj kot 40 let.

Za nedoločen čas je zaposlenih 5367 slovenskih doktorjev znanosti, 1740 pa jih je zaposlenih za določen čas. Četrtina slovenskih doktorjev znanosti je torej zaposlenih za določen čas. Pomenljivo je, da je med vsemi zaposlenimi v Sloveniji delež tistih, ki so zaposleni za določen čas, nižji kot med doktorji znanosti. Slaba petina vseh zaposlenih v Sloveniji je namreč zaposlena v bolj tvegani obliki zaposlitve.

Med mlajšimi doktorji znanosti – tistimi, ki so mlajši od 35 let – zaposlitev za določen čas celo prevladuje. V starosti med 35 in 44 let je slaba tretjina doktorjev zaposlenih za določen čas, starejši doktorji znanosti pa so zaposleni po bolj varnem zaposlitvenem režimu.

Velike razlike v plačah

Največ doktorjev znanosti je zaposlenih v visokošolskem sektorju – 3462. V državnem sektorju jih je zaposlenih 1611, v poslovnem pa 1723.

Leta 2009 so doktorji znanosti v povprečju na leto zaslužili 46.981 evrov bruto. Podatki za leto 2012 kažejo, da je povprečni bruto zaslužek doktorjev znanosti nižji, saj znaša 45.164 evrov. Najbolje plačani so doktorji znanosti v medicini – 65.187 evrov bruto. V kmetijstvu pa le 35.801 evrov bruto.

Leta 2009 so doktorice znanosti zaslužile 40.000 bruto, moški kolegi pa 50.000 evrov. Tri leta pozneje je razlika nekoliko manjša; vendar so plače moških doktorjev znanosti še vedno za 6000 evrov višje.

Največje razlike med plačami doktoric in doktorjev znanosti so v medicini, saj moški zaslužijo celih 26.000 evrov bruto več od enako izobraženih kolegic. Doktorice znanosti, zaposlene v medicini, so leta 2012 v povprečju zaslužile 52.000 evrov (bruto), kar je 5000 evrov več od povprečne plače doktorja znanosti. Hkrati pa so bile plačane občutno manj od moških kolegov.