Muro bodo reševali pred elektrarnami

Cmurek - Jutri dopoldne se bodo na pobudo društva Muzej norosti Trate pri cmureškem mostu zbrali nasprotniki gradnje hidroelektrarn na Muri, ki bodo svoje nasprotovanje podkrepili s protestnim pohodom do Sladkega vrha. S tem se bodo pridružili večim okoljevarstvenim organizacijam, ki v skupni kampanji »Rešimo Muro« v zadnjem letu dni z različnimi dogodki stopnjujejo pritisk na vlado in Dravske elektrarne v zahtevi po ustavitvi načrtov za zajezitve Mure. 

»S tem protestnim shodom želimo opozoriti na več kot 30 let trajajočo bitko za reko Muro in odločevalcem v Ljubljano poslati jasno sporočilo, da hidroelektrarn na Muri ne bo, da naj prepustijo regijo zgodbi, ki jo tke lokalno prebivalstvo in da tukaj poleg komarjev, sulcev in žab živi tudi človek, ki ne želi hidroelektrarn na Muri«, pravi vodja Muzeja norosti Trate in organizatorica pohoda Sonja Bezjak.

A poleg čustvenih besed okoljevarstveniki proti energetskemu izkoriščanju Mure postavljajo tudi strokovne argumente in se redno vključujejo v postopke. Tudi Muzej norosti je ena od strank v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za prvo načrtovano hidroelektrarno Hrastje Mota, stranka v postopku je tudi mednarodna okoljevarstvena organizacija WWF, ki usmerja kampanjo Rešimo Muro. »Leto 2018 bo odločilno za reko Muro, saj Slovenija sprejema ključne energetske dokumente, ki vključujejo njeno energetsko izrabo. Kmalu pričakujemo javno objavo akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, na katerega smo nevladne organizacije podale pripombe, se udeležile javne obravnave v Ljubljani in zahtevale izbris reke Mure iz njega. Poteka tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota, v okviru katerega se je izdelalo okoljsko poročilo, ki je že pokazalo, da je poseg nesprejemljiv, ker bi imel prevelik vpliv na naravo. Okoljsko poročilo sedaj investitor še vedno dopolnjuje in trdi, da je vplive mogoče izravnati. Toda ni jih mogoče,« pravi Andreja Slameršek iz te organizacije.

Foto: Jože Pojbič

To, da bi bili pričakovani vplivi gradnje prve hidroelektrarne na Muri veliko večji, kot je predvideno v okoljskem poročilu - to pa je že tako ali tako negativno - sta organizaciji WWF nedavno potrdila neodvisna okoljska strokovnjaka Steven Weiss z Inštituta za zoologijo Karl Franzens v Avstriji in Gregory Egger z Inštituta za geografijo in geoekologijo univerze v nemškem Karlsruheju. Oba trdita, da bi bile posledice za nekatere ribe in nižinske gozdove tako hude, da jih ne bi bilo mogoče omiliti ali ublažiti njihovega vpliva z izravnalnimi ukrepi. »Zato se tudi postopek ugotavljanja prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave, ki ga nameravajo sprožiti Dravske elektrarne, če se zanje slabo konča celovita presoja vplivov na okolje, sploh ne bi smel začeti,« pravi Slamerškova.

Čeprav so z WWF študiji Stevena Weissa in Gregoryja Eggerja Dravskim elektrarnam Maribor poslali že pred dvema tednoma in čeprav je bila vsebina objavljena na spletu in v več medijih, po besedah Slamerškove odziva ali komentarja nanju doslej še niso dobili. Za Delo pa so sporočili, da bomo komentar in odgovore na še nekatera druga vprašanja dobili prihodnji teden.

***

Pred časom smo se o negativnem vplivu hidroelektrarn na reke in okolje pogovarjali z Rokom Rozmanom (Balkan Rivers Tour) v podkastu Strašno hudi. Prisluhnete mu lahko spodaj ...