Na Dunaju dvakrat toliko denarja kot v UKC

Primanjkljaj UKC: Neplačani bolniki, stare terjatve in skokovito povečanje materialnih stroškov, predvsem za zdravila.

Objavljeno
16. marec 2017 20.23
*lvu*Klinični center
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Z 888.000 zdravstvenih obravnav bolnikov, 2160 posteljami in 8022 zaposlenimi je UKC Ljubljana med največjimi evropskimi bolnišnicami, večja od univerzitetne bolnišnice AKH Dunaj. A je imel 467,9 milijona evrov prihodkov, AKH Dunaj pa dvakrat toliko (1,03 milijarde evrov). UKC je imel lani tudi rekorden primanjkljaj: 25,4 milijona evrov.

»Pravega« primanjkljaja je 20 milijonov evrov, pet milijonov evrov pa je pripomogel odpis terjatev za obdobje 2002 do 2016, je pojasnil Andraž Kopač, od maja lani generalni direktor UKC. Stroški so lani sicer začeli skokovito naraščati že na začetku leta pod vodstvom začasne direktorice Brigite Čokl, ki je do aprila pridelala osem milijonov evrov primanjkljaja (v vsem letu 2015 je bilo primanjkljaja 6,3 milijone), od tu pa se je primanjkljaj le še povečeval.

3498 neplačanih bolnikov

K temu je precej pripomoglo zdravljenje 3498 neplačanih bolnikov (7,1 milijona evrov) in sprostitev plač v javnem sektorju (tri milijone), povečana poraba bolnišničnih zdravil (pet milijonov evrov več kot leta 2015), povečani stroški reanimacijskega materiala, krvi, rentgenskega materiala, vgradnih materialov, patoanatomske dejavnosti, tudi povečanje stroškov dela (176 novih zaposlitev). Tako je imel konec leta 2016 UKC rekordnih 8022 zaposlenih, a primerljivi AKH Dunaj ima še desetino zaposlenih več (8838).

Pet milijonov odpisanih terjatev

Med vzroki za velik primanjkljaj je tudi Tomaž Glažar, predsednik sveta zavoda, posebej izpostavil odpis starih terjatev, ki so nastale v zadnjih 15 letih z zdravljenjem neplačanih računov samoplačniških pacientov. Gre tudi za doplačila, kadar bolniki niso dopolnilno zavarovani. Glažar je menil, da morajo biti nekdanji direktorji za to tudi pred sodiščem odgovorni in pri tem povedal, da so bili sveti zavodov zavedeni oziroma slabo informirani. Glažar je menil, da je sedanji generalni direktor Kopač prvi med direktorji, ki kritično obravnava tudi notranje težave UKC. Svet zavoda mu je naložil, naj pripravi sanacijski program, izpeljuje pa tudi celotno reorganizacijo UKC v smislu nove sistematizacije delovnih mest, saj »nekateri svetovalci ne delajo popolnoma nič«, je povedal Glažar.

Tretjina zaposlenih na bolniški

Velika težava UKC je tudi velik odstotek absentizma, predvsem med negovalnim kadrom – sestrami in strežnicami – ki so večinoma ženske. Vsak dan manjka tretjina zaposlenih.

Vsako leto se zmanjšujejo tudi sredstva za terciar, je pojasnila Simona Potočnik, nova finančna direktorica UKC (namesto dolgoletne Ksenije Ševerkar). UKC je imel lani sicer 33 milijonov evrov več prihodkov kot leto prej, tudi zaradi enkratnega dodatnega programa in splošnega zvišanja cen v zdravstvu (za 2,12 odstotka). Cene so zdaj zdsnile na raven leta 2014. »Če cene ne bodo višje za pet odstotkov, bodo izgube vseh bolnišnic v tem letu precej višje, ogrožena bo likvidnost, plače in tudi zdravljenje bolnikov,« je dejal Glažar.

Sanacija bolnišnic?

Veliko večje težave kot UKC Ljubljana (njegova izguba je štiriodstotna) imajo po njegovih besedah bolnišnice Ptuj, Topolšica, Kranj, Celje, Golnik in Jesenice. Ministrstvo jih bo proučilo in jih po vsej verjetnosti saniralo.

Lanski enkratni dodatni program je bil v večini izveden, le na kardiološkem oddelku ne (devetodstotna realizacija), k čemur je botrovalo več dejavnikov. Čakalne dobe bodo začeli v UKC in drugod po Sloveniji s popoldanskim delom in delom ob sobotah spet skrajševati, predvidoma aprila. Za to bo letos iz proračuna namenjenih 25 (od napovedanih 47) milijonov evrov, in sicer za: artroskopske operacije, endoproteze kolena in kolka, operacije hrbtenice, kile, operacij na ožilju – arterije in vene, operacije ušes, nosu, ust in grla, žolčnih kamnov, ortopedske operacije rame, koronarografija, perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah, operacija na stopalu – hallux valgus, operacije krčnih žil, raka prostate, ledvic in mehurja ter izvedba specialistične ambulantne dejavnosti in diagnostične preiskave (na magnetni resonanci, računalniški tomografiji in ultrazvoku).