»Pravega« primanjkljaja je 20 milijonov evrov, pet milijonov evrov pa je pripomogel odpis terjatev za obdobje 2002 do 2016, je pojasnil Andraž Kopač, od maja lani generalni direktor UKC. Stroški so lani sicer začeli skokovito naraščati že na začetku leta pod vodstvom začasne direktorice Brigite Čokl, ki je do aprila pridelala osem milijonov evrov primanjkljaja (v vsem letu 2015 je bilo primanjkljaja 6,3 milijone), od tu pa se je primanjkljaj le še povečeval.
3498 neplačanih bolnikov
K temu je precej pripomoglo zdravljenje 3498 neplačanih bolnikov (7,1 milijona evrov) in sprostitev plač v javnem sektorju (tri milijone), povečana poraba bolnišničnih zdravil (pet milijonov evrov več kot leta 2015), povečani stroški reanimacijskega materiala, krvi, rentgenskega materiala, vgradnih materialov, patoanatomske dejavnosti, tudi povečanje stroškov dela (176 novih zaposlitev). Tako je imel konec leta 2016 UKC rekordnih 8022 zaposlenih, a primerljivi AKH Dunaj ima še desetino zaposlenih več (8838).
Pet milijonov
Tretjina zaposlenih na bolniški
Velika težava UKC je tudi velik odstotek absentizma, predvsem med negovalnim kadrom – sestrami in strežnicami – ki so večinoma ženske. Vsak dan manjka tretjina zaposlenih.
Vsako leto se zmanjšujejo tudi sredstva za terciar, je pojasnila Simona Potočnik, nova finančna direktorica UKC (namesto dolgoletne Ksenije Ševerkar). UKC je imel lani sicer 33 milijonov evrov več prihodkov kot leto prej, tudi zaradi enkratnega dodatnega programa in splošnega zvišanja cen v zdravstvu (za 2,12 odstotka). Cene so zdaj zdsnile na raven leta 2014. »Če cene ne bodo višje za pet odstotkov, bodo izgube vseh bolnišnic v tem letu precej višje, ogrožena bo likvidnost, plače in tudi zdravljenje bolnikov,« je dejal Glažar.
Sanacija bolnišnic?
Veliko večje težave kot UKC Ljubljana (njegova izguba je štiriodstotna) imajo po njegovih besedah bolnišnice Ptuj, Topolšica, Kranj, Celje, Golnik in Jesenice. Ministrstvo jih bo proučilo in jih po vsej verjetnosti saniralo.
Lanski enkratni dodatni program je bil v večini izveden, le na kardiološkem oddelku ne (devetodstotna realizacija), k čemur je botrovalo več dejavnikov. Čakalne dobe bodo začeli v UKC in drugod po Sloveniji s popoldanskim delom in delom ob sobotah spet skrajševati, predvidoma aprila. Za to bo letos iz proračuna namenjenih 25 (od napovedanih 47) milijonov evrov, in sicer za: artroskopske operacije, endoproteze kolena in kolka, operacije hrbtenice, kile, operacij na ožilju – arterije in vene, operacije ušes, nosu, ust in grla, žolčnih kamnov, ortopedske operacije rame, koronarografija, perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah, operacija na stopalu – hallux valgus, operacije krčnih žil, raka prostate, ledvic in mehurja ter izvedba specialistične ambulantne dejavnosti in diagnostične preiskave (na magnetni resonanci, računalniški tomografiji in ultrazvoku).