Na Expu zasačili Slovenca z napačno akreditacijo

Milano – Varnostniki, ki pregledujejo obiskovalce ob vstopu na svetovno razstavo Expo, so včeraj zaustavili Slovenca, ki je hotel vstopiti z akreditacijo nekoga drugega. Dogodek bi lahko zelo drago stal kršitelje, toda zdi se, da bodo organizatorji tokrat zamižali na eno oko. Dogodek po nepotrebnem meče senco na državo, čeprav je bil namen dober.

Slovenski paviljon je organizatorjem Expa znan po tem, da je Slovenija vodilna med vsemi nastopajočimi državami (če izvzamemo Italijo) po številu zahtevanih začasnih akreditacij za tiste, ki nastopajo ali delajo na paviljonih, nam je včeraj povedala slovenska generalna komisarka Expa Jerneja Lampret. Delno zaradi bližine, delno pa zaradi načina slovenske predstavitve. Ni dneva, da ne bi prišli povabljeni gostje, ki predstavljajo to ali ono zanimivost slovenske države: enkrat so to solinarji, drugič Tartinijeva družina, pred nekaj dnevi so bili istrski vinarji, včeraj oljkarji ... Vsi, ki na Expu nastopajo uradno, imajo pravico do začasne enkratne akreditacije.

V pravem babilonskem vrvežu in mravljišču ljudi (Expo vsak dan obišče od 100.000 do 200.000 ljudi in več) je težko zagotavljati popoln red. Tako se je zgodilo tudi skupini oljkarjev, da so nekateri za akreditacijo zaprosili prepozno ali pa organizatorjem akreditacije ni uspelo zagotoviti. Zato je včeraj nekdo od slovenskih predstavnikov najmanj enemu od obiskovalcev prinesel začasno akreditacijo nekoga drugega in želel popraviti spodrsljaj ob neizdani akreditaciji. Toda še tako dober namen se je prelevil v majhno balkansko goljufijo, ki varnostnikom ni bila všeč.

Jerneja Lampret je dejala, da za takšno potezo nikakor ni vedela in da je ne odobrava. »Organizatorje, ki kar ne razumejo, zakaj toliko akreditacij, moramo vedno znova prepričevati, da imamo takšen način predstavitve svoje države, da se vsakih 15 dni menjujejo regije in da bi se kot majhna država radi čim bolje predstavili. V paviljonu je 16 informatorjev in štirje v slovenskem uradu. Vsak dan imamo najmanj 50 ljudi, ki tako ali drugače delajo ali nastopajo,« je pojasnila Lampretova. Danes je, denimo, dan slovenske manjšine v Italiji, na ta dogodek pride uradno 100 zamejskih Slovencev in predstavniki Spirita jim morajo zagotoviti 100 začasnih akreditacij. »To je res mukotrpno delo,« je dejala generalna komisarka.

Zavrnili dve novinarki

Tudi nekateri novinarji so imeli doslej težave pri pridobitvi akreditacij. Verjetno zato, ker so zanje zaprosili prepozno. Podpisani, denimo, teh težav ni imel. Zato pa so včeraj italijanski državni organi zavrnili dve novinarki slovenske nacionalne televizije, ki sta danes na poti v Milano, čeprav so jim hkrati pripisali, da si lahko kupita vstopnici. Težko si je pri Italijanih razlagati takšne neprijaznosti do novinarjev, še posebno ker gre za novinarki, ki vsak dan poročata iz Italije.

Glavni vzrok sta očitno nekoliko adrenalinske razmere in velika skrb, da se na razstavi ne bi pripetilo kaj slabega. Prejšnji teden je na glavni ulici svetovne razstave zavladalo obsedno stanje, ko so varnostniki odkrili zapuščen kovček. Policija je takoj evakuirala velik krog na ulici, kovček so pred množico atraktivno razstrelili in kasneje odkrili, da ga je pustil pozabljivi obiskovalec. Slovenski paviljon, ki je bil prvi teden malce preveč miren, pa se je na račun kritik in pripomb zadnje dneve precej popravil. Zdaj so dogajanje veliko bolj preselili na glavno ulico in priredili več dogodkov. »Vsak dan imamo od 3000 do 4000 obiskovalcev. To je lepo, toda naporno. Tudi zaradi vseh akreditacij in skrbi za uradne goste. Upamo le, da nas bodo organizatorji razumeli, čeprav vemo, da smo le ena od 145 držav,« je še dejala Jerneja Lampret.