Tiskane izdaje
Ljubljana – Trinajsterica, ki je danes v eni od »okupiranih« predavalnic Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani (UL) iz različnih zornih kotov odgovarjala na izziv tribune Ime česa je bolonjska reforma?, se je strinjala, da je za zdaj v bolonjski reformi veliko več nesmislov kot smislov.
Reformne vzvode je predstavil dr. Zdenko Kodelja in postavil vzporednico med nekdanjim jugoslovanskim usmerjenim izobraževanjem in bolonjsko reformo. Veliko manjši akademski upor proti zadnji je pojasnil z evropskim poreklom bolonje in s tem, da so si tako insititucije in posamezniki sprva obetali koristi od reforme.
Dr. Sonja Kump je dokazovala, da bolonja močno spreminja pogoje akademskega dela. Predstavila je rezultate raziskave, ki so jo v 26 evropskih državah organizirali visokošolski sindikati. Ti kažejo, da je bolonja večini visokošolskih učiteljev prinesla več delovnih obremenitev in slabše pogoje poučevanja, velik del jih meni tudi, da imajo zdaj manjšo vlogo pri odločanju, manjšo možnost napredovanja in da bolonja utira pot šolninam.
Voditeljica današnje tribune, študentka filozofije Ana Jovanović, pa je v svoji sklepni besedi opozorila tudi na to, da bolonja s poudarjanjem individualnosti visokošolskega procesa zavestno ruši obči pomen univerzitetnega izobraževanja.
O bolonji praktično nič dobrega
Kdor je primerjal občinstvo na začetku današnje tribune z naslovom Ime česa je bolonjska reforma? na »osvobojenem ozemlju« filozofske fakultete, je lahko opazil, da so se mnogi študentje vmes zamenjali, najbolj vztrajni pa so se lahko temeljito poučili o bolonji. Pri čemer je bilo enake pozornosti deležno tudi širšo družbeno ozadje te največje visokošolske reforme.
V zvezi s tem ni bilo prizaneseno tudi Evropski uniji, češ da je s takoimenovanim skupnim visokošolskim prostorom dejansko podprla neoliberalistični koncept, kljub deklarirani prostovoljni vključitvi v bolonjsko prenovo pa naj bi bile univerze dejansko v to prisiljene.
Po mnenju govorcev na tribuni je s sedanjim zmanjševanjem javnih sredstev prišel trenutek resnice, ko hib bolonjske prenove ni mogoče več prikrivati.
Dr. Zdenko Kodelja je dejal, da so pomembno vlogo pri pristanku na bolonjo pri nas odigrali tudi apetiti posameznih članic, ki so želele tako izsiliti nove zaposlitve. Dr. Gorazd Kovačič je odkrito prikazal rivalstvo med učitelji, ki so si vsi prizadevali postati nosilci prenovljenih programov, pri čemer se niso ozirali na to, da s tem preobremenjujejo študente.
Študent Rok Kogej je dejal, da je bolonja okrepila neoliberalistični model znanja kot blaga, ki pripade najboljšemu ponudniku, pri čemer se krepi tudi elitistično ločevanje na tiste, ki jim po bioloških danostih izobrazba pripada ali ne pripada.
Raziskovalka dr. Sonja Kump je ocenila, da se država v zadnjih letih sicer umika iz neposredne regulacije visokega šolstva, a da to vlogo prepušča agencijam, kot je pri nas Nakvis, ki izvajajo evalvacije, katerih cilj je razporejanje javnih visokošolskih sredstev. Kumpova je tudi opozorila, da se znotraj akademske sfere krepi pesimizem in tudi odpor. Za Delo je povedala, da bo vodstvu UL predlagala obuditev centra za razvoj univerze, pri čemer močno računa tudi skupino Mi smo univerza.
