Na RTV Slovenija tudi pred krčenjem dopisniške mreže
Na RTV Slovenija so v ponedeljek podprli napoved vlade, da bo za to in prihodnje leto zaradi katastrofalnega stanja zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje države. Neuradno se omenja skupni znesek 15 milijonov evrov, a – kot je jasna direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat – občutka olajšanja ni, saj se sama še vedno ukvarja s takimi številkami kot prejšnji teden. Kaj to pomeni za delovanje in zakaj je takšen način financiranja lahko problematičen in je nujna sistemska ureditev, smo z njo govorili v podkastu.
Navedla je, da imajo za program na voljo le enajst milijonov, kar je več kot dvakrat manj, kot jih je imela ekipa TV Slovenija pred desetimi leti. Kaj to pomeni za program – ukinjanje oddaj, se Studio City ne bo več vrnil? »Kakšnih posebnih novih oddaj, ki bi predvidevale zunanji kader in bi jih morali plačevati iz te naše famozne variabile, seveda ne bomo snovali. Nasprotno, omejevali bomo honorarno delo, pri nekaterih najprepoznavnejših obrazih bomo poskušali narediti kakšno izjemo, če nam bo uspelo v sedanjem finančnem položaju,« odgovarja. Čisto popolni rezi sicer ne bodo potrebni skoraj nikjer, miri, a dodaja, da ne gre le za vprašanje ukinjanja, ampak starih scen, nobenih novih vsebin in čim manj satelitskih povezav ...
»Sprašujem se le, ali bodo gledalci za katere delamo, s takšno preprosto vsebino leta 2024, s tem zadovoljni? Moj odgovor je seveda ne in ne morejo biti,« še pravi. Zavrnila pa je špekulacije, da bi razmišljali o ukinitvi priljubljenih oddaj Vem, Kaj dogaja? in Tarča.
Na mizi pa je – kot je potrdila – razmislek o krčenju dopisništev: »Razlika je v tem, ko je prejšnje vodstvo razmišljalo o ukinitvi Rima, Berlina in Moskve, sočasno je odpiralo dopisništvo v Bangkoku, kar se mi je zdelo neverjetno. Zdaj pa, če smo v fazi racionalizacije, se pogovarjajmo čisto o vsem,« je dejala. Sam je navedla, da se ji Bangkok nikoli ni zdela dobra lokacija. Sama bi raje videla, da bi imeli dopisnika v Pekingu.
Po snemanju smo izvedeli, da naj bi uprava iz finančnega načrta za prihodnje leto izbrisala postavki za dopisniško mesto drugega dopisnika v Bruslju in dopisnika v Aziji. Dopisniška komisija pa se – razen Horvatove – s tem se ni strinjala in izrazila tudi nasprotovanje, da bi to počeli že 1. januarja prihodnje leto, saj imata obe dopisnici, in sicer Mojca Širok in Karmen Švegl, šoloobvezne otroke. Upravi so predlagali, naj denar na obe postavki vrne. Kaj točno se bo zgodilo, še ni znano, a bruseljska dopisnica se je tako že drugo leto znašla v enakem položaju. Po tem, ko ji je prejšnje vodstvo mandat namesto za štiri leta podaljšalo zgolj za enajst mesecev, se zdaj sprašuje, ali bo pogodba sploh spoštovana. »Podpiram vse ukrepe za izboljšanje, sprašujem pa se, ali je ta način pravi,« je dejala Mojca Širok.
Z direktorico TV Slovenija smo govorili tudi o tem, kako sama razume sklep sveta zavoda upravi, da naj pripravi izračune učinka ukinitve glasbene produkcije, založbe, mediateke, informativnega programa drugega programa TV Slovenija, radijskega uredništva za tujo javnost, regionalnih centrov Maribor in Koper ter tudi nižanja plač za en ali dva plačna razreda ... pa tudi o nujnosti reorganizacije tega največjega kulturnega zavoda, prenovi zakona o RTV Slovenija in o tem, ali je čas, da se prevetri tudi obseg javne službe.
