Tiskane izdaje
Tržič – Korošica je dober primer ohranjanja življenja na planini, so prepričani v Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) ob koncu dveletnega evropsko sofinanciranega projekta Alpa. V tem obdobju so izdelali načrte za trajnostno upravljanje osmih planin v Sloveniji in enaindvajsetih v Avstriji.
V Sloveniji je več kot dvesto planin, veliko jih je popolnoma ali delno opuščenih, nekdanji pašniki se zaraščajo. Na tistih, ki so ostale žive in se na njih poleti pase živina, pohodniki lahko dobijo okrepčilo in prenočijo.
S projektom Alpa, vrednim 874.000 evrov, so na slovenski strani celostno obravnavali planine Korošica, Pohorske planje, Ovčarija, Govnač, Krošnja, Velo Polje, Zajavornik in Krstenica.
Planina Korošica nad Podljubeljem obsega 125 hektarov in je »živa«, a so se njene pašniške površine na nadmorski višini od 1300 do 1600 metrov od leta 2007 kljub temu skrčile s 56 na 43 hektarov. Pred drugo svetovno vojno je bila v lasti agrarne skupnosti, pred tremi leti pa je od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prešla v last občine Tržič.
V občini Tržič je deset pašnih planin, posebnost Korošice pa je, da je na njej le planinska koča, ki je tudi domovanje pastirja, da ta gospodari po starem in da ni dostopna z avtom. Občina jo je oddala v najem kmetu Miru Kavarju, ki poleti pase 80 govedi in konj šestih podljubeljskih kmetov in tudi nekaterih kmetov od drugod.
»S projektom Alpa bomo Korošico poskušali ohraniti tako, kot je. Velika težava pa je zaraščanje z alpsko kislico. V sklopu projekta so preizkusili nekaj konservativnih prijemov odstranjevanja, a v kratkem čudežev ni mogoče pričakovati,« se zaveda tržiški župan Borut Sajovic.
Alpski kislici (Rumex alpinus) ustrezajo kisla in dobro pognojena tla, živali pa je ne jedo in je zanje celo škodljiva. Rastlina je zelo trdoživa in izpodriva vrstno bogata travišča, zaradi katerih planina Korošica sodi med evropsko pomembna območja Nature 2000.
Ker se je alpska kislica širila na najkakovostnejše pašne površine in je spremenila naravovarstveno pomemben habitat, so prostovoljci v sklopu projekta Alpa očistili pet hektarov območja.
Pri tem niso uporabljali kemičnih sredstev, ampak so alpsko kislico kosili in ročno izkopavali.
Drevesne zarasti, ki prerašča del nekdanjih pašnih površin, pa se niso lotevali. V ZRSVN menijo, da bi ob premišljenih ukrepih pašniki spet lahko dobili nekdanji obseg, to je okoli 80 hektarov, saj je zanimanje kmetov za pašo na Korošici veliko.
