Na Tisju tudi za več domoljubne vzgoje v šolah
Franci Rokavec: Bitka na Tisju je bila taktično vodena in ta strategija partizanskega boja se je nadaljevala in nadgrajevala vse do končne zmage.
Odpri galerijo
S prireditvenega prostora se je iz grl Partizanskega pevskega zbora slišala domoljubna pesem. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Tisje, Šmartno pri Litiji – Ob 77-obletnici legendarne bitke na Tisju je danes pred spomenikom Franca Rozmana Staneta in pred pomnikom bitke potekala spominska slovesnost na tisti božični večer leta 1941, ko se je partizanska vojska spopadla s takratnim nemškim okupatorjem. Množici navzočih je o takratnih dogodkih spoštljivo spregovoril litijski župan Franci Rokavec.
Partizansko Tisje je tako obudilo spomin na tisti čas, ko je bila Evropa okupirana, toda 67 borcev Drugega štajerskega partizanskega bataljona, pod poveljstvom španskega borca in narodnega heroja Franca Rozmana Staneta, se je na šmarskih gričih junaško uprla nemški soldateski. Komandant Stane in njegova najtesnejša bojna tovariša Dušan Kveder Tomaž in Peter Stante Skala so zmagali v bitki, v kateri so nemškim okupatorjem prizadejali precejšnje izgube. Partizani so se nato umaknili na Primskovo in se spopadli še z italijanskim okupatorjem. Zatem je Stanetov bataljon sestavljen iz stiške, mokronoške in molniške čete še pred novim letom 1942 napadel karabinjerje na Turjaku, ter nadaljeval svojo uspešno bojno pot vse do končne osvoboditve.
»Na teh gričih so se partizani prvikrat preizkusili v odprtem boju z okupatorjem, na drugi strani sveta pa je bil ta isti okupator tik pred Moskvo. Bitka na Tisju je bila taktično vodena in ta strategija partizanskega boja se je nadaljevala in nadgrajevala vse do končne zmage,« je povedal Rokavec.
In kaj pomeni bitka na Tisju za današnji čas? Po Rokavčevem prepričanju je pred tistimi davnimi leti tudi ta bitka pripomogla, da imamo zdaj svojo državo, da smo člani zveze Nato in lahko soodločamo v okviru Evropske unije. Pot pa ni bila posuta z rožicami, saj je bil pionir naše neodvisnosti že general Rudolf Maister, pot k cilju je nadaljevala štiri letna NOB in končno osamosvojitvena vojna leta 1991.
Mir je največja dobrina, a da ga ohranimo, moramo biti na vojno pripravljeni zmeraj. Opozoril je, da smo premalo ponosni na tri ključne dogodke, ki so se zgodili v zadnjih sto letih ter se zavzel za več domoljubne vzgoje v učnem procesu. »To je naša naloga, saj moramo tudi mlajšim generacijam predstaviti ta izjemna dejanja prejšnjih generacij, na kar moramo biti za vse večne čase zelo ponosni,« je rekel Rokavec.
Ob tej priložnosti je kritično spregovoril o obrambnem ministrstvu, ki želi mimo odločbe ustavne sodišča in brez dogovora z lokalno skupnostjo, nadaljevati aktivnosti na vojaškem poligonu Poček, pri čemer je Rokavec izrekel solidarnost litijske občine do županov in prebivalcev občin Postojna in Pivka.
Na slovesnosti so sodelovali številni praproščaki, Revirska spominska četa iz Hrastnika in Partizanski pevski zbor. Prireditve se je udeležil tudi general Lado Kocjan.
Partizansko Tisje je tako obudilo spomin na tisti čas, ko je bila Evropa okupirana, toda 67 borcev Drugega štajerskega partizanskega bataljona, pod poveljstvom španskega borca in narodnega heroja Franca Rozmana Staneta, se je na šmarskih gričih junaško uprla nemški soldateski. Komandant Stane in njegova najtesnejša bojna tovariša Dušan Kveder Tomaž in Peter Stante Skala so zmagali v bitki, v kateri so nemškim okupatorjem prizadejali precejšnje izgube. Partizani so se nato umaknili na Primskovo in se spopadli še z italijanskim okupatorjem. Zatem je Stanetov bataljon sestavljen iz stiške, mokronoške in molniške čete še pred novim letom 1942 napadel karabinjerje na Turjaku, ter nadaljeval svojo uspešno bojno pot vse do končne osvoboditve.
Slavnostni govornik Franci Rokavec (na fotografiji levo) in general Lado Kocjan. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
»Na teh gričih so se partizani prvikrat preizkusili v odprtem boju z okupatorjem, na drugi strani sveta pa je bil ta isti okupator tik pred Moskvo. Bitka na Tisju je bila taktično vodena in ta strategija partizanskega boja se je nadaljevala in nadgrajevala vse do končne zmage,« je povedal Rokavec.
Premalo ponosni na polpreteklo zgodovino
In kaj pomeni bitka na Tisju za današnji čas? Po Rokavčevem prepričanju je pred tistimi davnimi leti tudi ta bitka pripomogla, da imamo zdaj svojo državo, da smo člani zveze Nato in lahko soodločamo v okviru Evropske unije. Pot pa ni bila posuta z rožicami, saj je bil pionir naše neodvisnosti že general Rudolf Maister, pot k cilju je nadaljevala štiri letna NOB in končno osamosvojitvena vojna leta 1991.
Obletnice bitke na Tisju so s svojim prihodom izkazali čast tudi člani Revirske spominske čete iz Hrastnika. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Mir je največja dobrina, a da ga ohranimo, moramo biti na vojno pripravljeni zmeraj. Opozoril je, da smo premalo ponosni na tri ključne dogodke, ki so se zgodili v zadnjih sto letih ter se zavzel za več domoljubne vzgoje v učnem procesu. »To je naša naloga, saj moramo tudi mlajšim generacijam predstaviti ta izjemna dejanja prejšnjih generacij, na kar moramo biti za vse večne čase zelo ponosni,« je rekel Rokavec.
Solidarni s Postojno in Pivko
Ob tej priložnosti je kritično spregovoril o obrambnem ministrstvu, ki želi mimo odločbe ustavne sodišča in brez dogovora z lokalno skupnostjo, nadaljevati aktivnosti na vojaškem poligonu Poček, pri čemer je Rokavec izrekel solidarnost litijske občine do županov in prebivalcev občin Postojna in Pivka.
Na slovesnosti so sodelovali številni praproščaki, Revirska spominska četa iz Hrastnika in Partizanski pevski zbor. Prireditve se je udeležil tudi general Lado Kocjan.
