Tiskane izdaje
Zeleni alarm pomeni, da se »preštejemo, vidimo, kaj imamo na razpolago, kakšno je stanje v drugih bolnišnicah, in se pripravimo, če se stanje poslabša, da lahko potem hitreje ukrepamo«, je razložil Jug. Problem na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predstavlja tudi gripa, zaradi katere so oddelki zelo obremenjeni.
Foto: Roman Šipić/Delo
Na običajen dan na kliničnem oddelku za travmatologijo sicer pregledajo od 180 do 200 bolnikov, kot je povedal Jug, pa pričakujejo, da se bo stanje še poslabšalo. Zaradi izrednih razmer so uvedli tri nove ambulante, skupno bolnike tako sprejemajo v šestih. Poškodovanci na oskrbo sicer čakajo v povprečju od štiri do pet ur.
»Upamo, da bo čim manj ljudi potrebovalo hospitalizacijo,« je dejal Jug, sicer bodo bolnike poskušali preusmeriti v Zdravstveni dom Kranj in druge okoliške bolnišnice. Poškodovanci na oskrbo čakajo v povprečju od štiri do pet ur. V času izjave za medije je po Jugovih besedah v vrsti čakalo približno 50 ljudi. »Ne ugotavljamo, da bi se stanje izboljšalo. Bolniki prihajajo z zamikom, morda jih je še veliko doma in še nameravajo priti,« je dejal.
Pri tem je pozval ljudi, naj preden pridejo na urgenco, razmislijo, ali potrebujejo nujno oskrbo, in da če stanje ni resno, morda raje počakajo nekaj ur. Takih bolnikov, ki bi najverjetneje lahko prejeli odloženo oskrbo, je po njegovi oceni okoli 30 odstotkov.
Jutranja poledica je povzročila mnogo padcev
Na urgenci deluje tudi triažna ambulanta s pomočjo zdravnika, ki hitro pregleda bolnika in oceni, ali bi lahko počakal na oskrbo do naslednjega dne. S takšnimi bolniki se poskušajo dogovoriti, da bi oskrbo mogoče odložili. Aktivirali so tudi radiološki inštitut, tako da lahko ob rentgenu iz urgentnega bloka uporabljajo tudi tistega na inštitutu in polikliniki.
množične poškodbe so se zgodile predvsem zaradi padcev na jutranji poledici. Težje poškodovanih, ki potrebujejo operacijo, je deset, nihče pa ni v smrtni nevarnosti.
Kot je dejal Jug, se bodo v prihodnjem tednu, ko so tudi napovedane zelo nizke temperature, pripravljali sproti glede na potrebe. »Bojimo se, da bomo že s tem valom zasegli precej kapacitet, predvsem hospitalnih. Ob gripi, ki že zdaj vlada, bo to težko obvladljivo. Rezerv že dolgo ni,« je še dodal.
Število intervencij močno povečano
Zaradi velikega povečanja intervencij so izvedli vse potrebne ukrepe in na delo vpoklicali tudi vse bližnje reševalce, je povedal namestnik vodje reševalne postaje Janez Kramar. Na terenu je tako 16 vozil in 36 reševalcev, torej vse razpoložljive ekipe. Običajno je na terenu okoli deset reševalnih vozil.
Do izjave za medije so izvedli že 215 intervencij. Toliko jih sicer ponavadi izvedejo v 24 urah. V intervencijah do izjave so po Kramarjevih navedbah obravnavali od 50 do 70 padcev.
Kot je še dejal, se tudi vse sosednje reševalne postaje srečujejo s povečanim številom intervencij. Na pomoč so poklicali tudi zasebne reševalne službe, ki so opravile nekaj intervencij. Ocenil je, da sistem za zdaj deluje in da so po vseh izvedenih ukrepih opazili, da jim je »velik dotok uspelo malenkost zajeziti«.
Kolar Celarčeva pozvala vodstva bolnišnic k sodelovanju pri prerazporejanju bolnikov iz Ljubljane
V popoldanskih urah je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obiskala internistični in kirurški del ljubljanske urgence, ki sta zaradi vremena, gripe in okužb dihal izjemno obremenjena. Ob tem je pozvala vodstva drugih bolnišnic, naj sodelujejo pri prerazporejanju bolnikov iz Ljubljane, so sporočili z UKC Ljubljana.
Ministrica Kolar Celarčeva je ob obisku izrazila prepričanje, da »bodo pacienti prihodnjo zimo oskrbovani v novih prostorih internistične prve pomoči, zdravstveno osebje pa bo lahko delalo v normalnih razmerah«. Kot je povedala, druga faza gradnje ljubljanske urgence, za katero je vlada v proračunu 2015/2016 zagotovila 23 milijonov evrov, poteka po načrtih. Poleg tega je v proračunih za letos in prihodnje leto zagotovljenih okoli 35 milijonov evrov za naslednje faze, je ponovila.
»Zavedam se, da se gradnja diagnostično terapevtske službe vleče predolgo in da je v preteklih letih, ko je gradnja več let stala, nastala velikanska škoda,« so ministričine besede zapisali v sporočilu za javnost. Obenem pa dodali napoved, da bosta že spomladi letos internistična prva pomoč in splošna nujna medicinska pomoč s sedanjih 1000 kvadratnih metrov preseljeni v nove prostore, na površino 2050 kvadratnih metrov.
Kolar Celarčeva se je danes tudi zahvalila zdravstvenim delavcem, ki zaradi vremenskih razmer, gripe in okužb dihal s težavo obvladujejo povečano število pacientov na ljubljanski urgenci.
