Tiskane izdaje
Ljubljana – V slovenskih osnovnih šolah ima približno četrtina učencev status nadarjenih in že dobro desetletje je zanje predvidena posebna obravnava. Starši marsikdaj niti ne vedo, katere dejavnosti spadajo v ta okvir (če sploh kaj), zato je pogost vtis, da dobijo premalo spodbud. Strokovnjaki menijo drugače.
»Ponudba večine šol je v skladu s priporočili koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, le dejavnosti bi lahko bile bolj pestre. Šibka točka je tudi stik s starši,« pravi Tanja Bezić, ki je na zavodu za šolstvo odgovorna za to področje.
V šolah mislijo, da je dovolj, če staršem rečejo, da ima njihov otrok individualizirani program za spodbujanje nadarjenosti. »Prepogosto manjka pogovor o tem, koliko časa naj bi učenec namenil posamezni dejavnosti. Šole in starši so prevečkrat zadovoljni z ugotovitvijo, da se učenec ukvarja z vsemi področji. Proti koncu devetletke je že čas za premislek, v katero svoje močno področje bo usmeril več energije.«
Zapostavljeni zaradi slabših
Največ nadarjenih je vključenih v dodatni pouk pri dveh ali treh predmetih, udeležujejo se raznih tekmovanj in raziskovalnih dejavnosti. Več kot tretjina šol organizira tudi sobotne tematske delavnice, je pokazala najnovejša analiza uresničevanja individualnih načrtov dela z nadarjenimi učenci iz reprezentativnega vzorca osnovnih šol.
Strokovnjaki za to področje menijo, da bi nadarjenim morale šole pogosteje ponuditi tudi možnost hitrejšega napredovanja pri enem ali več posameznih predmetih ali preskok razreda, več bi moralo biti projektnega učnega dela, samostojnega učenja pri rednem pouku in zunaj njega, v učnih kotičkih, knjižnicah ter eksperimentalnega in raziskovalnega dela na terenu.
Že leta se kaže, da so nadarjeni učenci nemalokrat zapostavljeni, ker so učitelji preobremenjeni z novostmi in se bolj posvečajo učencem s težavami. Ravnanje v skladu s priporočili iz koncepta navsezadnje pripomore k boljšemu celostnemu razvoju vseh, ne le nadarjenih učencev, ugotavljajo strokovnjaki v najnovejšem priročniku Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli.
Pomemben formalen napredek se je zgodil z lanskoletno novelo zakona o osnovni šoli, v kateri nadarjeni niso več v istem košu z otroki z učnimi težavami in učenci s posebnimi potrebami. Poenotenega pojmovanja nadarjenosti v svetu tudi med strokovnjaki ni.
Naš koncept izhaja iz ene najbolj pogosto uporabljenih opredelitev, po kateri so nadarjeni tisti otroci in mladostniki, ki jih uvrščajo med deset odstotkov najboljših na enem od šestih področjih: na intelektualnem, ustvarjalnem, akademskem, umetniškem, voditeljskem ali psiho-motoričnem.
Dobra praksa s Ptuja
V javnosti, tudi strokovni, se pojavljajo dvomi o prevelikem deležu tistih, ki so opredeljeni kot nadarjeni. Bezićeva pravi, da delež ni tako pomemben. Identifikacija šele v devetem razredu zaradi prijave za Zoisovo štipendijo (kar v nekaterih šolah prostodušno povedo staršem) je vsekakor nesprejemljiv motiv, ki nima nobene zveze s strokovnimi cilji koncepta.
Ta priporoča, da poteka postopek odkrivanja nadarjenih v vsem šolskem obdobju, in to v treh temeljnih korakih: evidentiranje (prvič na koncu tretjega razreda), identifikacija (prvič v četrtem razredu) in soglasje staršev.
Pri odkrivanju niso pomembni samo šolske ocene in rezultati raznih testov, temveč celovita informacija o učencu, denimo tudi praktični izdelki, dosežki na tekmovanjih ipd. Vsakemu prepoznanemu učencu mora šola ponuditi možnost dela po posebnem indivudualiziranem programu (INDEP), odločitev zanj pa je za učenca in starše prostovoljna.
Primer dobre prakse
In kako zmorejo vse to v eni največjih slovenskih šol, OŠ Ljudski vrt na Ptuju, kjer so v nekaterih razredih opredelili za nadarjene kar tretjino učencev? »Delo z njimi je kar velik zalogaj,« priznava koordinatorica dela z nadarjenimi iz svetovalne službe Darija Erbus.
»Nanje smo pozorni med rednim poukom, zanje pa pripravljamo tudi dodatne dejavnosti. Z devetletko smo program, ki smo ga že izvajali (dodatni pouk, raziskovalne naloge, interesne dejavnosti), razširili in za učence četrtega, petega in šestega razreda uvedli ustvarjalne delavnice po eno uro na teden.«
Talente iščejo na vseh področjih
Vsebina delavnic je zelo različna: od reševanja matematičnih zank do debat za ali proti, likovnega ustvarjanja, projektov, izdelave modelov, maket, poustvarjanja, sodelovanja na različnih literarnih in likovnih natečajih in podobno.
V sedmem, osmem in devetem razredu pa pripravljamo tematske popoldneve in sobotne šole na različne teme. Vsako leto organizirajo tudi tridnevni tabor na Pohorju za petošolce in osmošolce skupaj, je povedala Erbusova. Zanimiva je tudi metoda Franček, s katero učitelj slovenščine David Bedrač po zvočnem posnetku nagovarja in dodatno motivira učence. Velikokrat v tej vlogi nastopajo tudi nadarjeni.
Delež opredeljenih nadarjenih na ptujski šoli je po njihovem velik le na videz. Pri opredeljevanju upoštevajo koncept in ne gledajo le na splošno-intelektualne nadarjenosti, ampak tudi na talente na drugih področjih. To seveda pomeni veliko dodatnega dela za učitelje. Sprva so potrebovali nekaj dodatne spodbude, priznava ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, a zdaj so jim te dejavnosti v veliko zadovoljstvo. Pri tem se krepijo tudi medpredmetne povezave ter timsko delo učiteljev in učencev, kar je za sodobno šolo zelo pomembno.
