Tiskane izdaje
Medvode – Direktor Papirnice Goričane Andraž Stegu pravi, da dvorec Goričane ostaja zaprt za javnost, ker obnova, kakršno je zahtevala Nadškofija Ljubljana oziroma tedanji nadškof Franc Rode, še ni končana, zaradi česar tudi rok najema še ni mogel začeti teči. V ljubljanski nadškofiji so glede Stegujeve napovedi tožbe za vračilo 8,5 milijona evrov vlaganj povedali, da ne vedo, kaj bi papirnica od njih zahtevala in zakaj. Stegu je to označil za sprenevedanje.
Med deli, ki po besedah Andraža Steguja še niso končana, je gradnja podzemne garaže za 22 vozil, vendar v nadškofiji trdijo, da ni omenjena ne v pogodbi ne v kakšnem njenem dodatku. Poleg tega so gradbene odre pospravili leta 2010 in od takrat papirnica dvorec uporablja kot poslovne prostore (tam je tudi sedež podjetja Papirus, ki je v stoodstotni Stegujevi lasti) in za reprezentančne potrebe.
Boštjan Prevc s Tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana je za Delo povedal, da je javna »napoved« tožbe nenavadna, saj se po slovenskem pravu pričakuje, da ena stranka drugi pred vložitvijo tožbe pošlje zahtevek, v katerem navede, kaj in zakaj nekaj želi od nje. »Nadškofija takega zahtevka od Papirnice Goričane ni prejela. Nadškofiji ni znano, kaj konkretno bo papirnica zahtevala in zakaj,« je zapisal Prevc, ki pravi, da Stegu niti njim ne omogoči dostopa do dvorca niti jim noče izročiti dokumentacije glede obnove, čeprav so ga k temu pozvali.
»Nadškofija se spreneveda«
Nadškofija in Papirnica Goričane oziroma v njunem imenu tedanji nadškof Franc Rode in direktor Andraž Stegu sta pogodbo o najemu dvorca in dodatek k tej pogodbi sklenila pred desetimi leti. Vrednost obnove je bila ocenjena na približno 2,8 milijona evrov, papirnica pa bi v zameno za vlaganja dobila pravico do uporabe dvorca za 15 let od konca obnove (preračunano to pomeni 15.555 evrov na mesec). Dodatno je bilo sklenjeno, da če bodo vlaganja presegla predvideni znesek, se bo podaljšala doba pravice uporabe dvorca, ki ga je nadškofija po denacionalizaciji oktobra 2001 dobila v popolno last avgusta 2007.
»Višina vlaganj je razvidna iz letnih revidiranih računovodskih izkazov in letnih poročil, dosegljivih na spletnih straneh družbe Goričane. Čas najema na dan 31. december 2013 bi znašal 45 let in ne samo 15 let, kot očitno upa nadškofija. Vendar obnova še ni zaključena tako, kot so zahtevali predstavniki nadškofije, in tega ni do danes nihče preklical. Rok najema še ni niti začel teči,« trdi Stegu.
Pravi, da se je na nadškofijo obrnil zaradi pritiska bank upnic na začetku leta, da so lastniki nad večmilijonskim zneskom presenečeni, pa označuje za sprenevedanje. V dodatku k pogodbi iz leta 2004 sta pogodbeni stranki sporazumno ugotovili, »da imata obe ekonomski interes za vlaganja v obnovo gradu, in sicer nadškofija za njegovo obnovitev, družba Goričane pa za sofinanciranje obnove gradu zaradi trženja objekta v protokolarne in reprezentančne namene.«
Za Rodeta rezervirali prostore
Andraž Stegu je sredi leta 2010 prek svojega podjetja Papirus od podjetja Papigor holding, ki sta ga ustanovili Krekova družba in uprava papirnice, kupil 85-odstotni delež Papirnice Goričane.
Novembra lani je na TV Medvode priznal, da ima papirnica finančne težave, in posredno potrdil, da je vodstvo Katoliške cerkve prek svojih finančnih družb in povezav papirnico finančno izčrpalo. Skupina Goričane je namreč leta 2010 Zvonu 1, ki je bil lastnik Papigorja, poleg štirih milijonov evrov odobrila še posojilo v višini 11 milijonov evrov, to pa je zavarovala s skoraj vsemi svojimi nepremičninami. Tik pred prodajo si je dal Zvon 1 izplačati iz Papigorja še 7,5 milijona evrov dividend, nato pa je družbo za 9500 evrov prodal Stegujevemu Papirusu. Da papirnica ni šla v stečaj, sta menda pripomogla tudi Stegujevo poznanstvo z Rodetom in namera, da obnovi dvorec.
Zakaj si je kardinal Rode leta 2011 nenadoma premislil, da bi po upokojitvi oziroma vrnitvi iz Vatikana živel na dvorcu, ni znano. Glede tako imenovanih Rodetovih prostorov je namreč v pogodbi pod točko 1.3 navedeno, da najemnik soglaša, da se njegova pravica glede uporabe prostorov v prvem nadstropju gradu omeji s pravico do uporabe stanovanjskih in drugih prostorov v tem nadstropju, in sicer v korist zastopnika najemodajalca, ki je podpisnik te pogodbe, ter oseb po njegovi izbiri.
Za javnost zaprt, čeprav je obnovo kapele plačala tudi država
Stegu, ki vodi papirnico 16 let, je doslej zavrnil vse prošnje, naj nam pokaže prenovljeno notranjost dvorca. Ko smo ga nazadnje marca vprašali, zakaj javnosti ne dovoli ogleda kulturnega spomenika, za obnovo katerega je tudi država v letih 2008 in 2009 zaradi njegove izredne pomembnosti prispevala 80.000 evrov, je podvomil v informacijo.
Ko smo mu predložili dopis ministrstva za kulturo, da je bil denar v dveh obrokih neposredno nakazan Restavratorskemu centru za opravljene storitve v kapeli sv. Frančiška Saleškega, je najprej dejal, da dopušča zlorabo javnih sredstev, po preverjanju izdatkov pa je zagotovil, da je celotni znesek po obnovi kapele v višini 526.647 evrov plačala papirnica. Trdi, da papirnica nikoli ni oddala vloge za pridobitev državnih sredstev in da kot investitor nima informacij, za kaj naj bi bila sredstva porabljena.
Papirnica v težavah
Stegu je za Delo potrdil, da ima papirnica »občasne kratkotrajne težave z zagotavljanjem denarnih tokov«, ki da so posledica umika garancije tuje banke ob padcu bonitete naši državi. »Smo tik pred zaključkom dogovora o izdaji garancije in preventivnem prestrukturiranju, kar pomeni stabilno poslovanje in delo za 220 zaposlenih,« zagotavlja Stegu. Po njegovem je papirnica zabredla v težave »tudi z zlorabo mene osebno s strani najvišjih cerkvenih predstavnikov« oziroma prav »zaradi zahtev predstavnikov lastnika nepremičnin in predstavnikov lastnika kapitala«.
