Najprej analiza krvi otrok, če bo treba, tudi tožbe

Strokovnjaki so glede arzena v tleh po sanaciji hudinjskega vrtca na nasprotnih bregovih, starši so zaskrbljeni, občina pa molči.

čet, 21.09.2017, 07:00

Celje – Na prvih roditeljskih sestankih v hudinjskem vrtcu o sanaciji zemlje na igrišču niso govorili. Počakali bodo na zadnje analize, po katerih bo dokončno znano, ali je zemlja varna in koliko arzena vsebuje. Nekateri starši bodo za svoje otroke naročili analizo krvi. »Če bodo kar koli našli, napovedujemo tožbe,« je dejala mamica.

»Seveda smo zaskrbljeni. Tudi sama razmišljam, da bi naročila analizo krvi za hčer. Kaj pa zdravje vzgojiteljic? Tako so se tega lotili, da se res lahko zgodi sanacija sanacije. Kaj pa potem? Kam bodo pa potem vse otroke dali?« se je po roditeljskem sestanku spraševala mamica štiriletnice. Analiz nam kljub zahtevi občina ni pokazala, videla pa sta jih starša. Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil pri projektu sanacije odgovoren za strokovni nadzor, in sodelavci fakultete so v zadnjih dneh poslali več obširnih pojasnil. Prof. dr. Helena Grčman je pojasnila, da so opravili 25 meritev, opravili so tudi analize vzorčnih kamionov na gradbišču ob navozu: »Vse vrednosti arzena so bile manjše od opozorilne in mejne vrednosti.« Analize Erica, kamor so poslali združen, povprečni vzorec tal, so pokazale preseženo mejno vrednost arzena, »vendar so bile v izlužku (vodotopni del) pod mejo detekcije, kar je bilo pričakovano, ker gre za mineralno sestavo tal, kjer kovine niso dostopne in zato niso problematične za živa bitja«.

Kako je mogoče, da v posameznih vzorcih arzen ni bil problematičen, v skupnem pa je presegel mejno vrednost, si doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica Inštituta za okolje in prostor, ne zna razložiti: »V vrtec so pripeljali neprimerno zemljo. Poleg vsega je še zelo kisla, mobilnost kovin v kisli zemlji pa je večja. V bistvu so sanacijo sanacije že začeli, saj so morali prav zaradi kislosti zemlje uporabiti tudi apno. Ta zemlja tja ne sodi!«

Grčmanova še opominja, da »mejna vrednost pomeni varno koncentracijo nevarnih snovi v tleh. Če je vrednost presežena, je treba raziskati, kaj so izvori obravnavane snovi.« Po uredbi so mejne vrednosti tiste, pri katerih »so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi«. »To pa ne pomeni varni. In za svinec, kadmij, arzen in nikelj ni spodnje meje toksičnosti. Kako pa lahko veš, kako se bo posamezen organizem odzval? Lahko je minimalna koncentracija dovolj,« pravi Ribarič Lasnikova.

So imeli boljšo možnost?

Grčmanova vztraja, da je zemljina, ki so jo uporabili, ustrezna in skladna z obema trenutnima uredbama, »tako z uredbo o vnašanju odpadkov v tla (vrednost za vgradnjo v stanovanjska naselja za arzen je 30 mg/kg suhe snovi) kot z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih, kjer za otroška igrišča velja opozorilna vrednost 30 mg/kg. Ustreza tudi predlogu nove uredbe, ki je v pripravi, kjer je za arzen predvidena vrednost 25 mg/kg.« Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nikjer ne določa, katera vrednost velja za otroška igrišča. Novo uredbo, ki zvišuje dopustne vrednosti nevarnih snovi v tleh, pripravljajo prav na biotehniški fakulteti.

Zemljo so pripeljali z območja Šmartnega v Rožni dolini. Oče, ki si je ogledal tudi analize, pri tem opozarja: »Gre za območje, ki je od Cinkarne odmaknjeno manj kot deset kilometrov in od šoštanjske termoelektrarne, ki ima visok dimnik, dobrih 15 kilometrov zračne linije.« Biotehniška fakulteta je občino opozorila, da zemlja ni optimalna, vendar niso zahtevali, naj občina poišče drugo možnost. Grčmanova piše, da so »ob zavedanju, da v vsakih tleh lahko pričakujemo povečane koncentracije za kakšen element in da bi iskanje nove zemljine lahko odložilo sanacijo za najmanj nekaj mesecev, sprejeli odločitev za uporabo te zemljine«. Ribarič Lasnikova ima drugačne informacije: »Vsi izvajalci sanacije so bili obveščeni in ponujena jim je bila druga, kakovostna zemlja, pa se zanjo niso odločili! Zdaj bi bilo treba preveriti tudi humus in travno rušo. Ta sanacija je vzorčni primer, kako se ne dela!«

Občina, ki je za sanacijo odštela 130.000 evrov, na vprašanja ne odgovarja.

Prijavi sovražni govor