Najtežjega dela ni mogoče ovrednotiti

Odpravo plačnih anomalij bo mogoče realno izpeljati šele, ko bo najnižje plačano delovno mesto ovrednoteno vsaj z minimalno plačo (604 evre neto oziroma 804,96 evra bruto, o. p.) in ko bo ta nad pragom revščine, je prepričan Zvone Vukadinovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS).

V najslabše plačani skupini J javnega sektorja ima minimalno plačo okrog 9000 ljudi, kakšnih 1500 s področja, nad katerim bedi prav Vukadinovičev sindikat, ne premore niti minimalne plače. Na njihove očitke, da je zanje zmanjkalo denarja in da so jih sindikalni vodje prodali za srednje in višje plačani kader, Vukadinovič odgovarja: »Nihče ni prodal najnižje plačanih. A celo ko delo ni bilo blago in je imelo 'čast in oblast', se z delom snažilke, pomočnika kuharja, pomožnega delavca … brez dodatnega dela na črno ni dalo preživeti.«

Tokratna odprava anomalij, ki jo nekateri sindikalni vodje tako opevajo, je bila po Vukadinoviču »le prva faza – predvsem za manualne delavce«: »Vrednost težkega in umazanega dela bo morala dobiti ustrezno ceno, ki pa bi jo radi nižali z delom migrantov – ali kaj?«

Medtem ko Vukadinovič opozarja, da so tudi vsi socialni transferji vezani na minimalno plačo in da z dodatki za nadurno, nočno, popoldansko, praznično delo najslabše plačani hitro padejo v višji davčni razred, višje plačilo vrtca ..., delavci, ki jim do minimuma manjka tudi po več deset evrov, kažejo s prstom na dodatke, bodisi na delovno dobo bodisi na neenakomerni delovni čas, saj ti dajejo popačeno sliko, koliko ljudi iz sektorja J v resnici sploh dosega 16. plačilni razred. Šele na račun dodatkov mnogi »prilezejo« nad minimalno plačo. »Bojim se, da nam, sindikatom, v kratkem času ne bo uspelo ustrezno ovrednotiti tovrstnega dela, da bo delavec v neto izplenu resnično dobil več,« pravi Vukadovinovič.

Da je veljavna ureditev minimalne plače nepravična in da je treba iz nje izločiti vse dodatke, se strinjajo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Sedanja ureditev delavcem, ki ne dosegajo minimuma, »jemlje« dodatek na delovno dobo. Starejši delavci, ki prejemajo manj kot minimalno plačo in imajo daljšo delovno dobo, imajo enako minimalno plačo kot kolegi na začetku kariere. To še zlasti velja za čistilke in čistilce v javnem sektorju, ki jih je več kot 5700, od tega jih je v izobraževanju 4616. Delovno kariero začnejo in kljub napredovanju praviloma tudi končajo pod minimalno plačo ali tik nad njo. Komentarja Branimirja Štruklja, predsednika sindikata vzgoje in izobraževanja, nismo dočakali.

Je pa zato do sedanjega plačnega sistema v javnem sektorju kritičen Vukadinovič. »Naravnan je le na izobrazbo; najtežjega in umazanega dela sistemsko sploh ne moremo ustrezno ovrednotiti. In to je ena večjih anomalij. Takšen sistem generira hiperinflacijo izobrazbe.«

Problem najnižje vrednotenih je po Vukadinoviču žal tudi dejstvo, da so v zasebnem sektorju še v slabšem položaju in da so jih v drugih dejavnostih »že oddali drugim zasebnim izvajalcem«.