Največ razhajanj pri obveznem drugem tujem jeziku
Večurna javna razprava o predmetniku osnovne šole je pokazala največje razhajanje pri predlogu uvajanja obveznega drugega tujega jezika. Medtem ko strokovnjaki poudarjajo, da ima večjezičnost dokazano pozitivne učinke, drugi del pedagoške stroke opozarja, da bi nekateri učenci s tem postali petjezični. Novela zakona o osnovni šoli, ki bi drugi tuji jezik sistemsko uvedla, je sicer tik pred vložitvijo, je dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
Predmetnik, o katerem so se pogovarjali na razpravi, ki jo je organizirala delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, je bil sprejet leta 1998 in nazadnje spremenjen leta 2014. Raziskava Eurydice, ki je bila objavljena pred dvema dnevoma, je pokazala, da se v Evropi večina učencev prvi tuji jezik obvezno začne učiti pri šestih letih, kar je tudi predlog za Slovenijo. Drugi tuji jezik je pri 12 letih obvezen v 20 od 38 evropskih izobraževalnih sistemov, kolikor jih je bilo vključenih v raziskavo.
Vodja delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 Karmen Pižorn je dejala, da je cilj vseh naprednih, demokratičnih držav večjezičnost, njene kognitivne, kulturne, ekonomsko-gospodarske in izobraževalne prednosti pa so pokazale številne raziskave. Poudarila je, da je evropska komisija že leta 1995 povedala, da dva tuja jezika ne bi smela biti rezervirana le za elito: »V vasi, kjer živim, ljudje nimajo možnosti, da bi otroke vozili na tečaje v mesto. Otroci morajo doma tudi še kaj opraviti, ker so s kmetij.« Dodala je, da poučevanje tujih jezikov ni več takšno, kot je bilo včasih: »Ne aplicirajte svojih slabih izkušenj. Zdaj ni več samo slovnica.«
Tujci, Romi …
Ravnatelj OŠ Vojke Šmuc Anton Baloh pa je opozoril, da imajo otroci v slovenski Istri že tako ali tako v predmetniku tedensko dve uri pouka več, in sicer italijanščino: »Tu se bojijo drugega tujega jezika. Ker naenkrat postane populacija na našem območju tudi petjezična. Mnogi otroci v Izoli govorijo albansko, slovenščina je jezik okolja, tuja jezika sta italijanščina in angleščina, zdaj pa še en tuji jezik! Vse to tako obvladati, da je ocena višja od trojke za motivacijo, je težko.« Pri uvajanju novih predmetov, tudi računalništva, je Baloh jasen: »V stolitrsko posodo ne moremo dati 101 litra. Se pa da ustrezno rešiti, in sicer, da to ostane izbirno.«
Ne glede na razpravo je novela zakona o osnovni šoli, ki bi sistemsko uvedla obvezni drugi tuji jezik, tik pred vložitvijo, pa je v izjavi za medije dejal minister Darjo Felda. Poudaril je, da bi bilo poučevanje drugačno: »Če bi imel nekdo težave, ne bi dosegal minimalnih standardov, ne bi bil ocenjen in bi šel naprej do devetega razreda in to ne bi vplivalo na vpis v srednjo šolo. S tem v bistvu nudimo brezplačno izobraževanje drugega tujega jezika, kar nekateri drago plačujejo.« Felda je proti temu, da Romi in tujci ne bi imeli drugega tujega jezika: »To bi bila absolutno napaka, ker so nekateri med njimi tudi zelo sposobni. Vsi naj poskusijo.«
Več gibanja
Starši so večinoma proti uvedbi drugega tujega jezika, po prvih ugotovitvah ankete Zveze aktivov svetov staršev Slovenije pravi predsednica Lara Romih: »Želi si ga le 23 odstotkov staršev, ti pa večinoma prihajajo iz osrednje Slovenije.« Romihova je postavila tudi vprašanje, od kod bodo prišli kadri za obvezni drugi tuji jezik, kako bo z nadaljevanjem v srednji šoli, kjer se predmetniki ne spreminjajo, kako osmisliti učenje še enega jezika, če za osnovno sporazumevanje lahko uporabljamo tudi tehnologijo, ki danes vse to omogoča.
Da otroci praktično vse informacije, v katerem koli jeziku, lahko dobijo v nekaj sekundah, je dejal tudi Gregor Starc s fakultete za šport: »Edina stvar, ki je otroci nimajo toliko, kot so je imeli včasih, je gibanje.« Poudaril je, da se tudi pri športu zelo pozna socialnoekonomski status: »Analiziram športnovzgojne kartone, praktično vse slovenske otroke poznam. Nimamo več Gaussove krivulje. Imamo dve različni populaciji. Ali si fit ali pa nisi. Ko gledaš tiste, ki niso, tudi niso na nobenem drugem področju.« Prav zato je ključno, da otroci dobijo več ur športa v šoli, ki naj bo na prostem v vsakem vremenu: »Otroci, ki so dejavni, se lažje učijo. Vsaka dodatna ura športa bo plus za druge predmete.«
Kakšne bodo rešitve, bo znano ob koncu leta, ko bo delovna skupina zaključila s pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Med drugim se bodo odločali tudi o tem, ali računalništvo in informatiko vpeljati kot samostojen predmet, ali ga integrirati v druge predmete. Vsekakor pa je že jasno, da bo vse, kar bo dodatno, povečalo število ur.
