Nasedli tanker skoraj povzročil ekološko katastrofo

Če bi zadel skale, bi lahko izteklo 200 ton mazuta. Uprava RS za pomorstvo potrebuje boljšo opremo in luškega kapitana.

Objavljeno
27. marec 2017 20.34
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper – »Če se ne bi izšlo, kot se je, bi danes govorili o veliki ekološki katastrofi v slovenskem morju. Malo je manjkalo, da bi se razlilo 200 ton mazuta,« je danes povedal direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec. V nedeljo zjutraj je na Debelem rtiču nasedel manjši tanker, ki je ponoči plul iz Trsta v koprsko pristanišče.

Sreča v nesreči je, da je nasedel tam, kjer ni skal, in da je ob plimi lahko kapitan sam odsukal ladjo z ravnega morskega dna. Pomorski inšpektorji so že v nedeljo izdali odredbo za zaustavitev ladje v koprskem pristanišču, ki bo veljala vse do odprave več nepravilnosti. Kapitan, 37-letni Daniel Sangermano, se je izgovoril, da je k nesreči prispevala odpoved avtomatskega pilota. Preiskovalec pomorskih nesreč Janez Požar pa bo potreboval nekaj tednov, da bo izdelal poročilo o tem izrednem dogodku.

Nenadoma sunkovito proti rtu

Tanker Capodistria, last tržaškega podjetja Giuliana Bunkeraggi, je bil izdelan leta 1981 in zadnja leta vsak teden oskrbuje čezoceanke v koprskem pristanišču. Ladjo upravljajo različne posadke, Sangermano pa je menda šele tretjič vodil ladjo v Koper. Mimo Debelega rtiča je plul malo po eni uri zjutraj, zapis avtomatskega identifikacijskega sistema (AIS), ki ga beležijo in spremljajo v Centru za nadzor prometa in reševanje Uprave RS za pomorstvo, kaže, da je tanker plul s hitrostjo približno sedmih vozlov in da je malo po 1.15 nenadoma močno zavil v levo, naravnost proti rtu, nekaj minut kasneje pa nasedel. »Potem ko je razmeroma sunkovito obrnil v levo, je kapitan potreboval eno minuto, da je vse izklopil in končal skoraj na suhem, saj je s premcem pristal v 70 centimetrov plitvem morju, na krmi pa je 45 metrov dolga in devet metrov široka ladja imela 2,8 metra greza,« je povedal vodja Službe za varstvo obalnega morja Arturo Steffe.

Nasedel s skoraj celotnim trupom

»Tanker Capodistria je nasedel okoli 1.20 in naš dežurni nadzornik je deset minut zatem poklical kapitana, naj pojasni, kaj se dogaja. Sprva se je izgovarjal na okvaro. Poizkušal je z vzvratno plovbo ladjo sam odsukati, vendar so kasneje ugotovili, da je sedla na dno s skoraj celotnim trupom. Nato je priznal nesrečo in takoj se je začela reševalna akcija. Obvestili smo pomorskega inšpektorja, preiskovalca pomorskih nesreče, službo za varovanje obalnega morja in civilno zaščito. Naš čoln je izplul ob 2.20. Inšpektor je pregledal rezervoarje in morje ob ladji, ugotovili smo, da težka nafta oziroma mazut ni odtekal,« je povedal Jadran Klinec. Zatem so sklicali koordinacijo služb, ki posreduje v takšnih primerih, in zaprosili Luko Koper, ki ima edina vsak trenutek pripravljenih 500 metrov zaščitne ovire, da je odplula z njo k nasedli ladji in poskrbela za najnujnejše zavarovanje. Priplul je še vlačilec Sirius podjetja Adria Tow, območna služba za zaščito in reševanje pa je poklicala na pomoč pogodbeno plovilo EKO 1 in službo za podporo ob ekoloških in drugih nesrečah na morju. V akciji je sodelovalo sedem plovil, na njih pa 50 mož.

Plul ni pod vplivom alkohola

»Poveljnik je povedal, da ni bil najbolje seznanjen z ladjo in da se mu po odpovedi avtomatskega pilota ni uspelo takoj odzvati,« je dejal Klinec. Toda že ob sedmih je naraščajoča plima krmo dvignila, kapitanu je samemu uspel rešilni manever. Zato uradnega reševanja barke ni bilo. Preiskovalec Janez Požar je skupaj s policisti zahteval preizkus alkoholiziranosti kapitana, ki pa je pokazal, da ni pil alkohola. V Luki Koper so potapljači pregledali plovilo in ugotovili, da je dno močno podrsano, vendar celo, zato so z ladje pretovorili mazut. Pomorski inšpektor pa je ugotovil več nepravilnosti: ladja z enojnim, ne dvojnim trupom ni imela ehosonderja, ni delovala ena protipožarna črpalka, kompasi niso bili umerjeni, pomorske karte pa ne ažurirane. Zaradi tega in poškodb trupa je odredil zaustavitev ladje, tržaškemu ladjarju pa bodo izrekli globo. Koliko bo znašala, danes še ni bilo jasno, prav tako ne, kolikšna bi lahko bila odškodnina za nastalo škodo na dnu morja ob Debelem rtiču, ki je razglašeno za naravni spomenik in spada v zaščiteno območje Nature 2000.

Država ne zaposli kapitana

»Velika sreča v nesreči je bila, da je ladja nasedla na razmeroma ravnem flišnatem dnu, kjer ni bilo večjih skal, ki bi preparale trup, in da je bilo morje povsem mirno, tako da smo lažje prišli do nje. Če bi se nafta razlila, bi se to zgodilo ob obali polotoka, na bližnjem školjčišču in v vsem zalivu. Čakalo bi nas izjemno zahtevno in dolgotrajno čiščenje morja in obale,« je povedala Zorka Sotlar z direkcije za vode. Jadran Klinec je opozoril, da država zaradi varčevanja že pet let ne zaposli usposobljenega luškega kapitana. »Takšno varčevanje je povsem nesmiselno. Če bi se zapletlo pri reševanju in bi se nesreča preselila na sodišče, bi država brez kvalificiranih kadrov tvegala izgubo zaradi neporavnanih stroškov reševanja,« pravi Klinec.