Navidezna resničnost lahko tudi zdravi
»Poleg primarne bolezni ali poškodbe bolnika, za kar skrbi zdravstveno osebje, se v času njegove hospitalizacije dogaja še en proces, ki pa je velikokrat zanemarjen, to pa so posledice gibalne neaktivnosti,« je pojasnil dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Gre za področje, ki ga že dolgo preučujejo, in se pri tem poslužujejo tudi inovativnih tehnologij.
Rezultati, ki so jih pridobili v sklopu zadnjega projekta XBrain.net, ki je sofinanciran prek programa Interreg VI-A Italija Slovenija, so jih dodatno opogumili za nadaljnje raziskave. V omenjenem projektu, kjer so se med drugim povezali s Splošno bolnišnico Izola in Univerzo v Trstu, so preučevali, kako se spremenijo telesne zmogljivosti zdravih ljudi med desetdnevnim prisilnim počitkom v postelji (tako imenovana »bedrest« raziskava). Pri tem so izhajali iz dejstva, da hospitalizacija bolnika po možganski kapi običajno traja od sedem do deset dni. Starost prostovoljcev za raziskave je bila od 65 do 70 let, saj je to povprečna starost bolnikov, ki doživijo možgansko kap. Pri tem je sodelovalo več kot 50 raziskovalcev iz več partnerskih inštitutov.
Izkazalo se je, je dejal Pišot, da kombinacija kognitivne vadbe z navidezno resničnostjo in beljakovinskih prehranskih dodatkov preprečuje posledice gibalne neaktivnosti, kot so atrofija mišic, izguba mišične moči, inzulinska odpornost, celični stres in srčno-žilne bolezni.
Ključna je čim hitrejša rehabilitacija
Za kaj pa gre pri vadbi z navidezno resničnostjo? Oseba, ki je zaradi bolezni, poškodbe ali posega neaktivna, zgolj s pomočjo razmišljanja o tem, da dviguje uteži - kar počne s pomočjo tehnologije navidezni resničnosti – pripomore k temu, da je upad njegovih fizičnih zmogljivosti manjši oziroma počasnejši.
»Raziskava prvič razkriva učinke podaljšanega ležanja v postelji na komunikacijo med različnimi možganskimi predeli. Z natančnim razumevanjem tovrstnih sprememb si prizadevamo razviti nove pristope, ki bodo stremeli k preprečevanju negativnih posledic hospitalizacije,« je povedal Pišot. To pridobljeno znanje pa bodo z novim projektom, s katerim začnejo aprila, skušali oblikovati protokole rehabilitacije po možganski kapi tako v izolski kot v tržaški bolnišnici. Kot so potrdili z raziskavami, je ključni trenutek po možganski kapi čimprejšnji začetek rehabilitacije.
»Po možganski kapi so poleg osnovne poškodbe tudi psihološke, emocionalne posledice in predvidevam, da ko bomo bolnika, če se tako izrazim, potopili v neko virtualno okolje, bo motiv za aktivnost in za sodelovanje veliko večji,« je menil.
Priprava pred, med in po operaciji
»Raziskave so potrdile tudi, da je s predpripravo na določen poseg – denimo, če je nekdo naročen na operacijo – mogoče doseči hitrejšo rehabilitacijo, prav tako je poleg fizioterapije mogoče vključiti tudi novo tehnologijo, s katero si pacient zgolj predstavlja, da izvaja določene gibe, čeprav jih v resnici ne, da zmanjšati upad telesne zmogljivosti,« je povedal Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo v Splošni bolnišnici Izola. Spodbudni so bili po njegovem tudi rezultati glede izbire prehrane in vodene rehabilitacije po tem, ko je pacient odpuščen iz bolnišnice.
Nevrolog Bojan Rojc, prav tako iz izolske bolnišnice, je dodal, da so njihovi pacienti običajno priklenjeni na posteljo več kot deset dni in zavedajo se, da je telesna kondicija pomemben dejavnik preživetje in za okrevanja, zato z veseljem sodelujejo pri nadaljevanju raziskovalnega projekta. V bolnišnici bodo namreč uredili posebne gibalne sobe, ker bo na voljo tudi tehnologija za virtualno resničnost.
